James Patterson, priznan pisec kriminalk in trilerjev ter Bill Clinton, bivši predsednik ZDA, sta skupaj že ustvarila zanimivo delo Kje je predsednik?, v katerem smo bralci dobili vpogled v zakulisno dogajanje v Beli hiši in ZDA nasploh. Predsednikova hči ni nadaljevanje, vsekakor pa nadgradnja prve knjige.
Kje je predsednik? je v nehvaležno vlogo ameriškega predsednika postavila Jonathana Lincolna Duncana, ki mora hitro in modro ukrepati, saj ZDA (in posledično celemu svetu) grozi kibernetski napad vseh napadov. Recept za katastrofo, kakršne Patterson obvlada in seveda veliko zakulisnega dogajanja, ki ga je do obisti v času svojega predsedovanja spoznal Clinton. Sum na notranjega sovražnika, ne vedno zakonite poteze predsednika in napeto branje do zadnje strani.
Predsednikova hči predstavi novega (no, rajši zapišimo drugega) predsednika ZDA – Mathewa Keatinga, ki mu spodletela vojaška akcija lova zloglasnega terorista Asada Al Ašida, spodnese drug mandat, ZDA pa dobijo prvo predsednico – Pamelo Barnes. Keating se umakne stran od washingtonskega vrveža, njegova žena Samantha se vrne k svojemu delu – arheološkim odkrivanjem in raziskovanju, njuna hči Melanie pa študira na Darthmouthu in se trudi živeti količkaj normalno življenje (bivše) predsednikove hčerke.
Patterson in Clinton kaj hitro vzpostavita dogajanje – na eni strani bivši predsednik Keating z družino, nasproti mu stojita sedanja predsednica ZDA Barnes, potem je tu Asad Al Ašid, ki išče maščevanje, štrene pa konkretno mešajo tudi Kitajci. Asad s svojim bratrancem Faradžem ugrabi predsednikovo hči (ki ji varovanje s strani države ne pripada več) in seveda postavi domala nemogoče pogoje za njeno izpustitev. Zakaj nemogoče? Ker predsednici Barnes ne pade na pamet, da bi jih izpolnila in ves čas igra zelo dvolično igro, kar smo pri politikih sicer kar vajeni – javnosti govori eno, ko se kamere in mikrofoni izklopijo, pa je stanje povsem drugačno. Keating hči želi nazaj in cena ni pomembna.
Preveč ne želim napisati, da vam ne uničim zgodbe. Asad Al Ašid seveda s pridom uporabi in izkoristi vse mogoče prijeme, da bi se lahko maščeval Keatingu, ki je zakrivil umor njegove žene in hčera. Pa je to res Keatingova krivda? In ali Jiang Lijun, višji častnik kitajskega ministrstva za državno varnost, za smrt očeta krivi pravo stran in ravno tako išče maščevanje (on za očetovo smrt)? Pri čemer Lijun prejema zelo jasne ukaze svojega nadrejenega in najbrž vemo, kaj ukaz pomeni na Kitajskem, a jih zavestno krši in je obenem prepričan, da je pri svojem početju zelo spreten in prepričljiv. Sploh vloga Kitajske v tem romanu je zelo zanimiva in nakaže marsikatero težavo, s katero se zna svet kmalu spopasti.
Bivši predsednik ZDA (in tudi bivši marinec) Mathew Keating se z ekipo zvestih sodelavcev, kjer najbolj izstopa agent David Stahl oz. prostovoljcev, odpravi na reševalno misijo v Libijo. Reševalno misijo, ki je v nasprotju z vsemi zakoni in jim malo po zaslugi poznanstev, še bolj pa po zaslugi neupoštevanja ukazov, bolj ali manj uspeva. Vmes se zgodi marsikaj nepričakovanega, pa tudi kaj zelo predvidljivega, vsekakor pa boste presenečeni ob številnih tehničnih podrobnostih, ki jih avtorja nanizata v romanu – naj si bo to z vidika orožja, tehnologije ali odnosov. Clinton je tukaj zagotovo prispeval levji delež in v zgodbo vnašal življenjskost.
Priznam, da me knjiga sprva ni pritegnila – vse se mi je zdelo prazno, naphano s političnimi puhlicami in zelo predvidljivo. A se zadeva kaj hitro dobesedno postavi na glavo in potem sem knjigo vedno težje odlagal, dokler nisem prišel do zadnje strani. Marsikaj vmes in tudi v zaključku je sicer ostalo neodgovorjeno, a za glavno zgodbo ni tako pomembno, da bralec na koncu ne bi zadovoljno zaprl knjige in si rekel »To je pa res dober triler, več takih.«
Mladinska knjiga, 2022
maticpise.com 