Dno Aljoše Hancmana je zanimiv roman, ki se naslanja na prepletene zgodbe družbe podvodnih ribolovcev in pravzaprav neznane skrivnosti ter tragične usode, ki jih je povezala in hkrati razdvojila. Aljoša Hancman, meni povsem neznan pisatelj, me je pred tedni kontaktiral, češ da rad prebira moja knjižna mnenja in če bi me zanimalo prebrati njegov romanNadaljuj z branjem “Dno”
Author Archives: Matic Slapšak
Dvoliki
Jedrt Maležič je odlična prevajalka in pronicljiva zapisovalka dvoličnosti v naše družbe, kar je dokazala že s knjigo Križci, krožci, v kateri se je izraziti dvoličnosti posvetila predvsem na področju istospolne usmerjenosti. Tokrat je šla korak dlje … Dvoliki je zbirka 24-ih kratkih zgodb iz našega vsakdana. Mogoče boste v pisanih likih posameznih zgodb prepoznaliNadaljuj z branjem “Dvoliki”
Greh
Roman Metoda Pevca je žanrsko težko opredeliti, čeprav gre v osnovi za klasično »whodunit« kriminalko, a je v njej veliko filozofskega, širše kritičnega razmišljanja in na trenutke deluje celo kot manifest. Za lepši in boljši svet. Pravzaprav je že sam naslov precej bolj večplasten, kot se zdi iz te široko uporabljane besede. Greha in grešnikovNadaljuj z branjem “Greh”
Odpor
Odpor Wilme Geldof me je v marsičem spomnil na Predor Anne Woltz … v obeh primerih imamo v glavnih vlogah otroke oz. najstnike, dogajanje je postavljeno v čas druge svetovne vojne, enkrat v Veliko Britanijo in drugič na Nizozemsko, tisto najbolj ključno pa – obe knjigi sta nastali na podlagi resničnih zgodb. O Predoru semNadaljuj z branjem “Odpor”
Vesela sem, da je mami umrla
Knjiga, ki me je (pa ne spraševat, zakaj) pritegnila z naslovom in odbila z naslovnico. Nisem imel pojma, kdo je Jennette McCurdy, a sem vesel, da sem šel njeno biografsko in zelo bolečo izpoved prebrat. Svoji 14-letni hčerki sem prebral en zelo kratek odlomek iz knjige in njen odgovor je bil »Red flag!«. Potem jiNadaljuj z branjem “Vesela sem, da je mami umrla”
Dekliške oči ali O tem se ne govori
Iztok Sitar je v lastni stripovski maniri interpretiral in upodobil deset kratkih zgodb petih slovenskih avtoric. Naslov pove kar precej – gre za zgodbe žensk o (mladih) ženskah in za nameček o temah, o katerih raje molčimo. Dekliške oči ali O tem se ne govori je, kot vam ja lahko jasno, že iz uvoda terNadaljuj z branjem “Dekliške oči ali O tem se ne govori”
V prvi osebi ednine
Haruki Murakami je vsekakor eden tistih avtorjev, pri katerih praviloma ne moreš zgrešit, a zna bit njegov pripovedni slog vseeno tako samosvoj in poseben, da obstajajo tudi tisti, ki se ga izogibajo. (ne bom o imenih) Zase bi težko rekel, da sem njegov velik oboževalec. To pa seveda ne spremeni dejstva, da zna Murakami odličnoNadaljuj z branjem “V prvi osebi ednine”
The Night House
Nenavaden horror roman mojstra kriminalk, ki bi ga zlahka napisal recimo Stephen King, težko pa rečem, da gre za knjigo na siceršnji Nesbojevi ravni, v žanru pa nikakor ni niti blizu najboljšim Kingovim delom. To, da Jo Nesbo napiše nekaj, kar ni Harry Hole, ni nič nenavadnega. Njegova sodobna reinterpretacija Macbetha je bila sprejetaNadaljuj z branjem “The Night House”
Imej me rajši od vsega na svetu
Biografija jugoslovanske igralke Mire Furlan je bila in najbrž še lep čas bo ena najbolj iskanih in tudi branih knjig. Njen odhod v ZDA ob začetku bratomorne vojne je vzbudil ogromno polemik, tako kot njena predhodna razpetost med Zagrebom in Beogradom in kot je moč razbrati, se strasti pravzaprav niso umirile niti desetletja kasneje. Avtobiografija,Nadaljuj z branjem “Imej me rajši od vsega na svetu”
Leonard Cohen in njegova velika ljubezen
Leonard Cohen je eden tistih umetnikov (saj je bil več kot »le« glasbenik), o katerih bi lahko razpravljali in razglabljali iz več različnih zornih kotov. Ampak – ljubezen je bila ena in edina, večja od sveta in večja od vsega – ljubezen do Marianne Ihlen. Naj tokrat začnem nekje drugje, ker sem tudi jaz samoNadaljuj z branjem “Leonard Cohen in njegova velika ljubezen”
maticpise.com 