Kdo je ubil SEKS?

Provokativen naslov, za psevdonimom skrit avtor in obljuba »kriminalno dobrega slovenskega političnega trilerja«? Formula za (zagotovljen) uspeh? Mogoče.

SEKS je kratica. Seveda je lahko veliko več kot to in če to provokativno besedo postavite v politični kontekst, sta prepoznavnost in zanimanje zagotovljena. Za SEKS-om se namreč skriva Slovenska evropska konstruktivna stranka, na čelu katere je Lara Šmit, nekdanja teniška šampionka. Njihova v našem prostoru vedno želena sredinskost, pripravljenost na pogovore in sodelovanje z levimi in desnimi, zdrava kombinacija med liberalnostjo, desničarsko željo po  napredku in levičarskimi ideali jih ne uvrščajo zgolj v parlament, ampak kar med glavne igralce na slovenski politični sceni. Vsaka podobnost z resničnostjo je seveda zgolj naključna, pa čeprav tudi o resničnosti lahko govorimo zgolj kot o pozabljenih predvolilnih obljubah.

A zgodi se nepričakovano, sploh pa za Slovenijo. Slab mesec pred začetkom volilne kampanje, prav na večer finale Lige prvakov (med torinskim Juventusom in madridskim Realom), Lara Šmit pade z balkona svojega stanovanja v središču Ljubljane in je na mestu mrtva. Prizor opazuje tudi Rado Tulli, ne najbolj spretni zasebni detektiv-pripravnik, ki je Laro cel dan zasledoval. Samomor, umor ali nesreča? Imamo v Sloveniji po Ivanu Krambergerju opravka z novim političnim atentatom?

Rado Tulli je v Ljubljano prišel iz Rima, saj je njegova mama Slovenka, njena nečaka Tit in Jovan (jugonostalgija za sedi, 5!) pa lastnika detektivske agencije Oculus Falco. Rado tako postane skoraj prostovoljski sodelavec za najbolj zoprna in na trenutke nesmiselna opravila, detektivska agencija pa se ukvarja predvsem z zasledovanjem nezvestih partnerjev, ljudi, ki so na bolniški odsotnosti, ampak niso in z vročanjem določanjem dokumentov. Če se navežem nazaj na slovensko politično ali gospodarsko sceno, vsekakor odličen posel, če ti ga uspe opraviti v skladu z željami in zahtevami naročnika. Tudi vikend primer zasledovanja Lare Šmit, če nima slučajno izvenzakonskega ljubezenskega razmerja, se zdi skoraj rutinski. No, naročnik je njen mož, propadajoči poslovnež, osumljenka pa najsvetlejša politična zvezda Slovenije. In konec tedna, ko naj bi jo opazovali, je konec tedna s finalno tekmo Lige prvakov.

In če je Rado pri svojem delu res popoln amater in je en od bratov (Jovan) popolnoma nezainteresiran za delo agencije, se agenciji le nekaj dni pred tragedijo pridruži Anita Fikač, energična Primorka s temnim madežem na svoji policijsko-kriminalistični karieri, ki vajeti preiskovanja hitro vzame v svoje roke. Obstaja tudi »motnja« z imenom Dani, ki Primorko pogosto vrže iz tira in jo kdaj tudi zmoti pri trezni presoji.

Nazaj na soboto … Tulli in Fikač zasledujeta – o diskretnosti ne bi!; Šmit pri vseh njenih dnevnih opravkih, zapisujeta, snemata in fotografirata (oziroma to počne predvsem Tulli) in zvečer, ko se Tulli odloči oditi domov in pogledati vsaj drug polčas Lige prvakov, se zgodi padec. Mogoče poriv ali spotik? Kakorkoli že, Lara Šmit pade in je mrtva.

In potem naslednji dnevi … policijsko preiskavo vodi Ivan Morelli, očitno bivši ljubimec Anite Fikač, ki z zasebnima detektivoma sklene tiho zavezništvo, saj imata informacij in materiala več kot dovolj. Javnost seveda želi izvedeti, kdo je ubil oz. zakaj je umrla Lara Šmit, delnice SEKS-a nezaustavljivo rastejo, čeprav je jasno, da Šmit pravega naslednika v svojih vrstah nima. Osumljencev ne manjka – politični nasprotniki oz. še bolj njihovi (fanatični) privrženci, Larin brat Savin, mož Fleischmann (ki bi moral biti na poslovni poti v Italiji, a njegov alibi kmalu pade v vodo), potencialni ljubimci (in ljubimke), sosedje, uslužbenci temne države, njeni strankarski kolegi, ljudje iz njenega otroštva oz. mladosti, celo Rado Tulli.

Zmedeno iskanje in izgubljena hoja v krogu, počasi sicer kapljajo neki namigi, padajo krinke, politika kroji (prehitre) zaključke in nato lahko rečem kar brutalen zaključek, seveda tudi s sklepno ugotovitvijo, kaj in zakaj se je zgodilo Lari Šmit. Če kje, moram tukaj avtorju priznati, da je naredil skoraj holivudski scenarij in zaključek, ki preseneti. Pa čeprav je za Slovenijo takorekoč neverjeten.

Avtor, sicer uslužbenec institucij Evropske unije in kolumnist, pa seveda spremljevalec in poznavalec slovenske scene, je ustvaril zelo zapleten klobčič in vsaj za moj okus pretiraval. Če kaj, je likov vsekakor preveč in ker jih je toliko, so slabo zgrajeni. In ko se bralec sprašuje, kakšen je pomen in vloga, nam predstavi nov lik, nov namig ali pač nek dodaten zaplet. Proteste iz covidnih časov je tokrat prestavil v predvolilni čas in jih dodatno začinil še z žalovalnimi protesti ob smrti Lare Šmit, brez nekega odziva politike, kar je pri nas nemogoče. Celo iz pogreba je naredil cirkus. Všečno je preimenoval tako stranke kot njihove glavne akterje in slovenski politiki nastavil ogledalo. No, pa ne le politiki, ampak tudi ljudstvu, ki »pade« in se zaljubi v prvi »nov obraz«, kakorkoli (ne)iskren je. Tullijeva nesposobnost se kaže skozi celotno knjigo in kar težko ga je vzljubiti, čeprav je takorekoč glavni junak. Enako se tudi v primeru Anite Fikač ves čas na nekaj namiguje, a nikoli pravzaprav ne izvemo vsega.

Kdo je ubil SEKS? je zanimiv, berljiv in na trenutke napet politični triler, ki se mu nekajkrat začetniško kolcne in je morda celo malce preveč razvlečen, avtor pa je vanj »nametal« dobesedno vso slovensko politično in družbeno zmešnjavo zadnjih nekaj let. Za sam žanr (triler) vsekakor preveč površno in mogoče celo populistično pisanje/branje, a konec koncev se knjige pišejo zato, da jih ljudje berejo. In Kdo je ubil SEKS? bo najbrž prebralo veliko ljudi, ki po tem žanru ne posega, pa jih bo mogoče začel zanimati. Obenem pa je Capobiancov prvenec zanimiv obet za naslednja avtorjeva dela …

Beletrina, 2024