Zanimiv naslov, privlačen podnaslov – Iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem, kredibilna avtorica – dolgoletna novinarka Sara Volčič … kombinacija za zanimivo in berljivo branje? Vsekakor.
Na koga najprej pomislite, ko vam kdo omeni najhujše zločince na Slovenskem? Metoda Trobca, Silva Pluta, Kristijana Kamenika, kakšno politično osebo, kriminalno združbo, mogoče celo kakšnega vrlega podjetnika, župana, pedofile in detomorilce? Kako bi se počutili ob njih, kakšna čustva bi prebudili v vas? Strah, jezo, prezir, mogoče celo sovraštvo? Sara Volčič je v svoji dolgi karieri novinarke za našo največjo komercialno televizijo spoznala takorekoč vse zgoraj naštete – pri čemer je v imenovala zgolj tiste, ki so že pokojni, ampak z nekaj malega raziskovanja boste hitro prišli tudi do ostalih. Kako se je počutila? Predvsem je težko vedno ostati objektiven, še bolj pa je treba biti previden, da tebe samega ne posrka v temačen vrtinec misli … kajti Sara Volčič je ženska, ki so jo skalile številne osebne bitke in o nekaterih je tokrat spregovorila celo prvič. Tudi iz tega razloga je treba njeno novinarsko delo jemati še s toliko več spoštovanja.
Sara Volčič je bila tista, ki je bila s svojo ekipo pogosto prva (novinarka) na kraju zločina. Skušala pridobiti izjave odgovornih, prič in osumljencev. Primere je nato spremljala na sodišču, kadar je bilo to dovoljeno in ob razsodbah. Njena naloga je bila, da po razsodbi obtoženca (novinarsko vsiljivo) vpraša za komentar. A tista pika na i in tudi srčika te knjige pa je vsekakor nadaljevanje … obiskati obtožence v zaporu na Dobu, včasih dobesedno na štiri oči, v njihovi tesni sobici in se z njimi pogovarjati. Biti drzen v takem primeru pomeni biti zelo pogumen. Sedeti le nekaj centimetrov stran od osebe, za katero veš, da je pravzaprav brez obžalovanja nekoga umorila z golimi rokami, ni prijetno. In Sara je šla čez vse to …
Slišala zgodbe … včasih ozadje, pogosto priznanje, mogoče obžalovanje, nekajkrat pa ne. Mogoče je slišala še največ zanikanja in zavračanja vseh obtožb, izgovore in kazanje s prstom na koga drugega. Slišala je tudi zgodbe o ljubezni, o ločitvi, večnem prijateljstvu, prevarah in o novem življenju, ki ga je nekdo zaživel za zaporniškimi zidovi. V knjigi Leglo zla se potrudi opisati postopke, ki se nam seveda zdijo predolgi in razloge, zakaj nekdo dobi milejšo kazen ali pa celo ni obsojen. Spregovorili so tudi nekateri odvetniki in zagovorniki in … hja, seveda je njihovo delo zagovarjati obtoženega do priznanja krivde, a se pogosto tudi na tej točki še ne konča. In potem primeri zastarajo, priče se ne spomnijo več, ustrašijo, premislijo … kaj je zadaj? Strah pred zlom, ultimativnim zlom, ki bi lahko doletelo njih.
Omenil sem, da je šla avtorica tudi sama skozi številne bitke in preizkuse, ki jih – pogosto vezano na kakšen obravnavan primer; podoživi in predstavi. Tudi, kot sama zapiše, da bosta njeni hčerki vedeli, kako hitro se zgodi kaj, kar te lahko zaznamuje za celo življenje. Nasilen partner, uživanje drog, posilstvo, grožnje in izsiljevanje, na primeru lastne hčerke je imela opravka celo s pedofilom. Vse skupaj, v kombinaciji z napornim delom ter vožnjami iz rodne Obale v Ljubljano, pa je na njej pustilo davek. Kronična utrujenost, izgorelost, naveličanost … zagotovo tudi vprašanje »Čemu sploh to počnem?«.
A treba je priznati, da je prav, da to nekdo počne. Tako kot so tam zunaj pogumni policisti, kriminalisti, forenziki in še kdo. Zaporniški pazniki. Tudi tožilci, sodniki, zagovorniki in tako dalje. Ljudje, ki jim je mar. Ljudje, na katere potem pada temna senca, ker naredijo napako. Včasih po lastni krivdi, pogosto pa ne.
Pa seveda v tej knjigi ni poudarek na njih, ampak na tistih, na oni strani. Zakaj so naredili, kar so? Ali obžalujejo? Bi ravnali enako, če bi se še enkrat znašli v enakem ali podobnem položaju? Poleg teh pa nam nekajkrat predstavi tudi žrtve oz. bolj pravilne – sorodnike žrtev. Najbrž se je odprla kakšna stara rana, stekla kakšna solza in zagotovo bo kdo kaj povedal tudi skozi stisnjene zobe. Sam si upam trditi, da mora biti v tebi nekaj res grozno slabega in zlega, da nekoga ubiješ. Bodisi v navalu besa, trenutku neprištevnosti, celo v samoobrambi, kaj šele načrtno. In vsi ti profili so zbrani v tej knjigi, ki lahko na nek način služi kot odličen vodič skozi psiho zločincev, morilcev.
Leglo zla vsekakor ni knjiga, ki bi vam jo priporočal v branje v tem veselem, prazničnem času. Vsekakor pa je to knjiga, ki jo je vredno prebrati. Tudi zato, da boste začeli morda razmišljat, kako hitro pri nekaterih ljudeh pride do kratkega stika … in do trenutka, dejanja, ko poti nazaj ni več.
Mladinska knjiga, 2024
maticpise.com 