Brina Svit je ena najbolj znanih in priznanih slovenskih ustvarjalk, ki uspešno deluje v tujini, konkretno v Franciji. Uporni bicikli od njenih siceršnjih del zagotovo odstopajo v tem, da jih je avtorica najprej napisala v slovenščini, saj praviloma svoja dela najprej napiše (in objavi) v francoščini.
In da se ne bom »prodajal« za kakšnega poznavalca njenih del. Prebral sem njeno zanimivo zbirko kratkih zgodb Nove definicije ljubezni in lahko priznam, da me je v pripovednem in jezikovnem smislu prepričala, sem radovedno posegel tudi po njeni, recimo aktualni izdaji – Upornih biciklih. Vsi, ki niste živeli na drugem koncu sveta brez kakršnegakoli stika z dogajanjem v Sloveniji, boste seveda hitro vedeli, v katero obdobje in tudi kraj so Uporni bicikli postavljeni. Iz domače Francije in Pariza je večino dogajanja tokrat preselila v rodno Slovenijo in Ljubljano, tisti skoraj pozabljeni covidni čas velikih družbenih sprememb.
Po prebranem sodeč bi lahko rekel, da je avtorica ta čas dejansko doživljala in preživljala v Ljubljani. Glavna junakinja, Nastja, iz Pariza, kjer vodi umetnostno galerijo, pride v rodno Ljubljano in se nenajavljena pojavi na vratih mlajše sestre Dore, zdravnice in pianistke. Ne, Francois, njen novi partner, ni z njo. Francois jo je zapustil, a tega ne pove, kot tudi ne tega, da zaman čaka na kakršnokoli sporočilo od njega … njuno sporočilo, v katerega on vedno vtke Kafkin stavek »tako kot morje ljub droben prod svojih globin«. Ne, nima pojma, kaj počneta hčerki Selma in Ninon – od ločitve od njunega očeta Ettiena sta se povsem distancirali od nje. In nima pojma, kako dolgo bo ostala v mestu in kaj bo počela. Kopel, kozarec vina in postelja bosta za začetek dovolj.
Tako nekako se začne odisejada – potovanje in raziskovanje tukaj in zdaj. Na eni strani Ljubljane, na katero jo veže toliko spominov, ki je takorekoč enaka, a obenem neprepoznavna. Obiskovanje nekdaj ljubih, njenih točk, opazovanje razkroja mesta in na neki točki seveda tudi novo pomlad, ki se širi na biciklih, s piščalkami in citiranjem pesmi ter sprevodi velikih lutk.
In ničkoliko odhodov v preteklost. Z mislimi je ves čas v Parizu, malo pri Ettienu in veliko več pri Francoisu in bore malo pri hčerkah, nekaj več v galeriji, ki pa je tako ali tako zaprta. Spominski drobci potovanj in raziskovanj, umetnosti in življenja, za katerega si upam trditi, da povprečnemu prebivalcu Slovenije oz. Ljubljane ni znano. Neko povsem drugačno dojemanje in opazovanje sveta, na višji ravni, bolj svetovljanski in, pa si nalijmo čistega vina – neslovenski.
Nastja pri sestri, s katero prav veliko skupnega nimata, ne more ostati in poišče si stanovanje. Veliko, preveliko za eno osebo nasproti propadajočega Roga. S sovjim občutkom za estetiko si nov bivalni prostor hitro prilagodi in mu vdahne novo življenje, dokler ne sledi šok – njen stanodajalec se pojavi na vratih in s seboj pripelje še enega najemnika, belgijskega novinarja Tobiasa. Nastja je sprva v šoku, da si bo morala stanovanje nenadoma deliti še z nekom, za nameček moškim, a vendarle pristane.
In začne se nenavaden ples dveh planetov, ženske in moškega, ki se približata, pa znova oddaljita, a se vseeno zdi, da sta si vedno bliže. Kako blizu bosta uspela priti? In kako se bo zgodba razpletla, ko se bo Nastja vseeno sprijaznila, da bodo nekateri koščki pač morali ostati točno to, koščki in spomin na nekoč čudovito in unikatno vazo. Pa naj ta vaza predstavlja razmerje, zakon, spomin na mesto, prijateljstvo, družino, kariero ali pa družbo. Oh, in da ne pozabim – vsekakor zanimiv in mogoče neizkoriščen potencial je prijateljica Zarja, glavna zvezda in tista pika na i pa sam Slavoj Žižek.
Brina Svit je izkušena pisateljica, ki obvlada jezik in zgodbo. Bralcu se morda na trenutke zazdi, da je v pripovedi zavladala neka praznina, a vse je tam z razlogom in namenom. Na nobeni točki ne zapade v patetiko, lahko pa je groba, celo surova, očarljiva, zapeljiva, neposredna, ljubeča, romantična in zasanjana. Življenjska, z eno besedo. Hvalnica drugačnosti, sprejemanju in spremembam. Upam si sicer trditi, da vsem ne bo všeč, a mojstrskih veščin izpisovanja in celo izrisovanja življenjskih usod ji ne more nihče očitati, prej zavidati.
Mladinska knjiga, 2023
maticpise.com 