Tale knjiga me je v angleškem prevodu kar lep čas čakala in vabila in podobno sem kar predolgo odlašal z zapisom, ko sem enkrat prebral nadaljevanje Kraljestva. Prebral sem jo hitro, a me je medtem nekaj drugega tako zelo posrkalo, da je večina misli pobegnila.
Ste brali Kraljestvo Joja Nesboja? Napet roman, poln preobratov in razkritij o bratih Opgard, lokalnih vladarjih mesteca Os. No, če ga niste, ga preberite in te knjige prej ne vzemite v roke, potem pa najboljše, da kar najhitreje. Zgodba je postavljena nekaj let naprej, po tragičnih dogodkih prve knjige, a nikar ne mislite, da ima Nesbo dovolj. No, ali pač brata Opgard.
Roy je še vedno tisti, ki opravlja vse umazano delo. Carl je vase zagledani, naduti in »dobim lahko vse, kar želim, če ne dobim, si pa vzamem« brat. Oblasti želijo mimo Osa zgraditi nov avtocestni krak, ki bi Os dokončno osamil in odrezal od sveta, medtem, ko želita brata Opgard ob razkošnem hotelu postaviti še zabaviščni park, z najvišjim in najnevarnejšim lesenim vlakcem smrti na svetu. Dolgovi naraščajo, upniki postajajo nestrpni, predvsem pa imata Roy in Carl še vedno istega, starega sovražnika – šerifa Kurta Olsena, ki mu umor očeta pač ne da miru in je prepričan, da sta zanj odgovorna (in kriva) prav brata Opgard. Pa najbrž ne le za tega.
A kljub vsemu imata Roy in Carl še enega hujšega sovražnika od vseh, ki sta se jim tako ali drugače zamerila, jih ogoljufala, izsiljevala ali naredila karkoli slabega. Drug drugega. Drug drugemu postajata vedno hujša in nevarnejša sovražnika. Čeprav, saj se spomnite iz prve knjige – Opgardi ne barantajo in družina je nad vsem.
Roy, ki je bil zaljubljen (in imel z njo otroka) v bratovo ženo Shannon, ki je umrla v sumljivih (khm, niti ne) okoliščinah, tolažbo najde v Natalie. Priznam, da se Natalie iz prve knjige ne spomnim, pa bi se jo najbrž moral – Roy Opgard je bil tisti, ki jo je takrat rešil iz krempljev očeta, ki jo je spolno zlorabljal. In sedaj ju usoda znova pripelje skupaj, pa oddalji, znova zbliža, nato se vmeša še Carl in zmeda je popolna. Mera gneva in sovraštva pa polna, s kupčkom.
In če se mi je v prvem delu zdelo, da Nesbo že kar pretirava z vsem zapleti, prepleti, čudežnimi rešitvami in prav noro iznajdljivostjo, pogosto srečo in naključji, ki sploh glavna junaka nekako vedno izvlečejo iz še tako brezizhodnih zagat. No, tokrat je tega še več. Preteklost in sedanjost, šerifi, upniki, izterjevalci, preiskovalci, domačini, prevarani možje in prešuštne žene, droge in alkohol, slabe odločitve in nepremišljene poteze, tvegane naložbe in katastrofalni obeti.
A na neki točki in za nekoga se vrata zaprejo in igre – iger, pravzaprav; je konec.
In kakorkoli sem bil na določenih mestih razočaranih, nekatere stvari se čisto preveč ponavljajo in spominjajo na Kraljestvo, je Nesbo kljub vsemu še enkrat dokazal svoje mojstrstvo, kako pripovedne niti povezati v smiseln in zanimiv konec. Vsem vozlom navkljub. Vam pa polagam na srce – da te knjige ne berite, če niste prebrali prvega dela, ker vam čisto preveč stvari ne bo jasnih.
Mladinska knjiga, 2025
maticpise.com 