Noge niso bile več sposobne nositi moje teže in zadnje, kar se spomnim, je bil nerazločen in zelo obupen pogled od Sebilja navzdol proti Miljacki. Potem je bila tema. Dve minuti in pol ‘Življenje je prekratko / toliko tega bi delil s teboj / tvoje lice lebdi skozi glavo / želim si te krvavo. /Nadaljuj z branjem “Dan ljubezni (osmi del)”
Pišem o knjigah, glasbi, družini in o svetu v sebi
maticpise.com 