Petja Rijavec je ena tistih slovenskih avtoric, ki piše iz sebe in je zato v svojem pisanju pristna, iskrena in prepričljiva. Navdušil me je že njen pokovidni roman Meter in pol pomladi, tokrat pa se popolnoma osredotoči na pri nas zelo problematično temo.
Meter in pol pomladi je ponudil zanimiv stranski lik, Nejca, ki je bil tik pred maturo, oboževal je Kurta Cobaina, ugotavljal, da je gej in ni vedel, kako naj to pove še vedno precej homofobni okolici. No, Zadnji odgovor ima glavnega junaka Davida, bodočega maturanta, ki ugotavlja, da je gej in nima pojma, kako naj to pove svojima ločenima staršema, najboljšemu prijatelju, sploh pa svoji popolni punci Lauri. Pravzaprav ne ve čisto točno, kako naj se sam sooči s tem. Oh, in obožuje Damiana Davida iz italijanske skupine Maneskin.
Tega, da je avtorica uporabila podobno izhodišče za samostojen roman za naslavljanje občutljive (ali pač tabu) teme, ne vidim, kot čisto nič slabega. Meter in pol pomladi je ponudil tako pisano paleto likov, da bi pravzaprav vsak lahko dobil tudi samostojen roman. Zakaj se je avtorica odločila za Nejca oziroma Davida, ne vem – morda ima sama doma najstniške otroke s podobnimi težavami ali pa je preprosto zaznala, da gre za stisko mnogih mladih, ki se tako ali tako iščejo v tem zmedenem svetu.
David ima najboljšega prijatelja Marka in ima krasno (s tem mislim lepotico, ki jo občuduje in mu jo zavida cela šola) dekle Lauro, njen oče pa je pomemben in uspešen odvetnik, ki ima veliko pod palcem. David živi z mamo, saj sta se starša ločila, ko je oče najprej prešuštvoval, kasneje pa se je odločil za življenje z Marto. Davidov fokus bi »moral« biti na učenju, preživljanje časa z dekletom in prijatelji, kot večina mladih njegovih letih (in žal tudi mlajših!) pa čas rad preživlja na zabavah z veliko alkohola, kakšno ne preveč trdo drogo in posledicami naslednjega jutra.
Že v uvodnih straneh lahko razberemo, da bo imela zgodba hiter preobrat iz te mladostniške »idile« v iskanje odgovorov na številna vprašanja. Z očetom in Marto (na mamino nejevoljo) David za nekaj dni odide smučat v Avstrijo in v savni spozna Luko. Postavnega, simpatičnega Slovenca, ki ga povabi na zabavo, kjer se David hudo napije z uživanjem čaja z jegrom, ki jih dopolni z nekaj globokimi potegi jointov in do apartmaja ga mora pospremit Luka. Pijanski objemi, poskusi poljubov, slabo upiranje in predvsem slaba vest naslednjega dne. In predvsem zasejan dvom, ali Davida vseeno ne privlačijo bolj moški …
Samega sebe prepriča, da gre bolj za fazo, zmedenost, pozabi na Luko, a se v življenju kmalu pojavi Urban in zgodba postane še bolj zapletena in zanimiva. Davidu ni več do popolne Laure, tudi telesno oziroma spolno ga ne privlači več, vse bolj išče priložnost za druženje z Urbanom, pišeta si dolga in precej pomenljiva sporočila, zgodi se prvi pravi poljub in tako naprej. Ljubezen, pač. Pa čeprav David s tem še vedno ni najbolj sprijaznjen.
Zadeve se vse bolj zapletajo tudi na drugih »frontah« – oče zaroči Marto, mama na Tinderju spozna Iztoka in kmalu postane čisto druga, Lauro zanima, kaj se dogaja z Davidom, spremembe v njegovem obnašanju pa opazijo tudi ostali. In seveda – pred vrati sta maturantski ples in matura.
Maturantski ples se – kot v življenju mnogih, sploh pa noro zaljubljenih srednješolskih parov; izkaže za ključnega. Tudi za Davida in Lauro oziroma Davida in Urbana, pa tudi za Davida in Marka. Petja Rijavec je ustvarila tak zanimiv mladostniški večkotnik, v katerem ključno vlogo odigra stranski lik – to pa je vsaj zame precej nepričakovano Davidova bodoča mačeha (ali obstaja kakšen bolj grozen izraz, ki že z zvenom pove, da je to neka grozna oseba?!) Marta.
Razplet zgodbe je življenjski. David se sprijazni s tem, da je gej in začne s tem živeti in nenazadnje v tem uživati. Še vedno se spopada z vprašanji, kako bo na to reagirala okolica, pa čeprav bolj ali manj vsi (razen očeta!) vedo, da so mu všeč fantje oz. moški. Avtorici je res uspelo ujeti duha generacije mladih – želja po uspehu in sprijaznjenost z dejanskim, iskanje lastne identitete, slengovski jezik, zelo realni odzivi, družinske težave, odpiranje tem, o katerih se mladi res težko pogovarjajo – že med seboj (sploh fantje), kaj šele s starši (ker s(m)o zoprni in ne razumemo nič) in potem so seveda izgubljeni.
In kot Petja Rijavec lepo uporabi primerjavo s priljubljenim TV kvizom – mladi včasih potrebujejo glas ljudstva, drugič polovičko in tudi klic v sili. V kvizu imajo tekmovalci to možnost samo enkrat, v življenju si jo vsak želi večkrat. Pa jo ima? In na neki točki bodo moral podati zadnji odgovor. Pri čemer morajo vedno najprej odgovoriti sebi, šele potem drugim.
Miš, 2023
maticpise.com 