220 stopinj poševno – Kosila v pol ure

Četrta knjiga priljubljene Urške Fartelj pod blagovno znamko 220 stopinj poševno je tukaj – na nek način zbirka največjih uspešnic, predvsem pa zakladnica preprostih idej, kako pripraviti res hitro in okusno kosilo, v 30-ih minutah.

Vsi tisti, ki radi kuhate – morda, če ne kuhate tako zelo radi, pa še bolj; Urško Fartelj zagotovo poznate oz. predvsem njen blog 220 stopinj poševno. Mislim, da sem to opisal že pri eni od prejšnjih njenih knjig – Urško sem imel priložnost spoznati, ko smo enkrat organizirali t. i. »show-cooking« in resnično me je presenetila s sproščenostjo, igrivostjo in preprostostjo, s katerimi pristopa h kuhi. Sam sem eden tistih, ki ji je začel kuhati, ker je pač moral, potem ugotovil, da me to dejansko sprošča in mi je v veselje, pa je veselje v zadnjih letih kar usahnilo, saj so moji otroci postali precej izbrični. No, jaz moram še vedno jest in ko sem brez idej, kaj naj pripravim iz ponavljajočih se sestavin, zagotovo posežem po Urškini knjigi in iščem preblisk. In praviloma ga dobim.

Ideja, kako pripraviti kosilo oz. obrok v pol ure, seveda ni nova. Na kuharsko-knjižni polici imam podobno uporabni knjigi Jamieja Oliverja, kako pripraviti okusen obrok v 30 in celo v 15-ih minutah. Sprva se mi je to zdelo seveda neverjetno, ker … pač ne gre. Ampak ko enkrat spoznaš neka osnovna kuharska pravila (npr. da govedina potrebuje več časa kot piščanec, krompir pa več kot testenine in da lahko dejansko nekaj pripravljaš, medtem, ko se nekaj drugega že kuha ali peče), je tudi kosilo v 30-ih minutah povsem mogoče. Dobro, če imaš doma mogoče še dodaten par pridnih rok, celo hitreje.

Ključa sta na nek način dva – en je ta, da imaš morda kakšen ostanek kosila prejšnjega dne (npr. meso) ali kaj v zamrzovalniku (še vedno ostanek, le da je zmrznjen in ga je pametno vzeti iz skrinje recimo zjutraj), drug je ta, da uporabiš kaj predpripravljenega (npr. liste za lazanjo, ki jih ni treba kuhati, mogoče kakšne pripravljene torteline ali njoke, kupljene tortilje in seveda – tudi tisto zmrznjeno gre lahko v to kategorijo). In prosim, ne želim poslušati »Jaz rad vem, kaj imam notri, zato bom to naredil sam« – prav, ampak potem kosila v pol ure ne moreš pripraviti. In če radi veste, kaj je notri, potem začnite sami rediti kokoši, piščance, krave in imejte svoj zelenjavni vrtiček. Aja, ne gre? No, pri meni tudi ne in če si lahko olajšam, si pač bom. Naj se vrnem h ključem za uspeh – pravzaprav je še tretji – da si prejšnji dan (ali da ti pomaga kdo drug!) pripraviš sestavine in skrajšaš čas predpriprave (npr. narežeš zelenjavo, meso ipd.).

Tisto, kar mi je pri Urški Fartelj res všeč, je to, da ne komplicira. In ker je Slovenka (nič diskriminatornega), bo uporabljala sestavine in predvsem začimbe, ki jih lahko dobite v domala vsaki trgovini. Najhuje se počutim, ko v knjigi npr. Jamieja Oliverja ali Gordona Ramsayja najdem kakšen imeniten recept in potem se mi niti sanja ne, kaj naj bi neka sestavina bila, kaj šele, kje bi jo lahko kupil. In tudi v tej luči preprostosti sem uvodoma zapisal, da je knjiga Kosila v pol ure na nek način zbirka največjih uspešnic. Tisti, ki imate v lasti katero od njenih prejšnjih treh knjig – Preprosto, sveže in s kruhom pomazano, Preprosto in sveže vse leto ali Skupaj za mizo; boste prepoznali kar nekaj receptov, a seveda prej niste vedeli, da lahko vse skupaj pripravite v pol ure.

Ampak zakaj kosilo v pol ure? Celo, ko boste knjigo odprli, boste najprej prebrali »Življenja ne moremo meriti. Zato kuhajmo s čutili in ljubeznijo, ne s tehtnico.« Odgovor je preprost – Ker ponavadi nimamo časa, sploh ne med (delovnim) tednom. Sam pravim, da si vzemite čas za kuhanje, ko ga imate, torej praviloma ob koncih tedna – igrajte se, ustvarjajte, morda celo eksperimentirajte. Ampak med tednom, ko je pa treba nekaj na hitro pripraviti, saj sicer ne govorimo več o kosilu, ampak o večerji, pa ne komplicirajte.

Knjiga Kosilo v pol ure je razdeljena na logična poglavja: Nekaj na hitro, Juhe in jedi na žlico, Mesne jedi, Ribe in morski sadeži, Testenine, rižote in še kaj, Priloge, ki so lahko tudi samostojne jedi, Ker nam včasih zmanjka kruha … ter Še malo sladkega in potem seveda še nekaj uporabnih nasvetov polnih strani.

(Preverjeni) favoriti? Topli tortilja sendvič, piščančja juhica z rižem (in naj dodam – veliko zelenjave), lečna enolončnica s kranjsko klobaso (bonus: sladki krompir namesto običajnega), govedina z zelenjavo po mongolsko (tu morate biti malo bolj pripravljeni, saj vseh sestavin najbrž nimate vedno pri roki), ponarejena lazanja (ker boste uporabili zamrznjeno bolognese omako in testenine), pečenice s praženim kislim zeljem (tukaj moram priznati, da dam zelju vedno več časa, da je res mehko!), piščančji file z njoki v omaki s porom in koruzo (prijetno, sveže in kot nalašč za poletne dni), puranji medaljoni v gobovi omaki z ribano kašo (odlično funkcionira tudi s kus-kusom), bučkini rezanci v paradižnikovi omaki s kozicami (testenine so seveda lahko običajne), karbonara (yes, the Italian way!), testenine s piščancem v ponarejeni alfredo omaki, piščančje kroglice v maskarponejevi omaki (neverjetno, kako dobro je, so pa kroglice lahko tudi iz mešanega mletega mesa, ampak piščančje zmagajo!), široki rezanci v poletni omaki s kozicami (lahko tudi brez kozic in bo ravno tako zelo okusno in sveže!), testenine s porom in panceto, pražene testenine (tortelini ipd., za spremembo) s panceto in zelenjavo, piščančji curry s širokimi rezanci (zanimiva sprememba, če ga – kot pri nas, vedno jeste z rižem), njoki v omaki z bučkami in piščancem in tako naprej.

Receptov je krepko čez sto – prav veliko svinjine in govedine ne boste našli, tudi s krompirjem je bolj malo jedi. Osebno mi to zelo ustreza, saj jemo res veliko testenin, pa tudi riža in kus-kusa, jedi z ribami so bolj poredko na jedilniku. Odlično in pohvalno je, ker pravzaprav lahko mile volje kombinirate omake in priloge in dobite marsikatero zanimivo idejo, pa se vam je – mogoče zaradi kakšne družinske tradicije; zdelo nezdružljivo.

Naj se v zaključku dotaknem še ene stvari. Govorim o knjigi. Ne vem, morda sem samo jaz in sem itak mahnjen na knjige, ampak ob besedi »kuharica« nikoli ne pomislim na spletno stran, ampak na neko debelo knjigo z recepti in lepimi slikami, iz katere skoraj zadiši, ko jo odprem. Seveda, uporabljam tudi spletne strani, predvsem takrat, ko nekaj ne kuham prvič in moram kakšno stvar preveriti, sicer pa obožujem knjige. Osebno mi je bolj pregledno, ni oglasov, trapastih in prevečkrat neuporabnih komentarjev »kavč kuharjev«, pa tudi zaslon se mi ne ugaša medtem, ko pripravljam oz. kuham. Torej, knjiga! Knjiga 220 stopinj poševno – Kosila v pol ure je odlična izbira za vse tiste, ki radi kuhate, dobro jeste in ste pogosto brez časa.

Mladinska knjiga, 2024