Medved Henri in Klic na 112

Poučna pravljica, ki jo je Rdeči križ Slovenije izdal v času pred mesecem prve pomoči in s katero želijo otroke v starosti  od 5 do 10 let ozavestiti z osnovo – na katero številko poklicati in kaj povedati, če pride do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja.

Recimo temu zapisu kar brezsramna samopromocija. Zakaj? Ker sem avtor te pravljice spodaj podpisani in zato o njej ne bom zapisal mnenja, tudi ocenil je ne bom (sem pa zelo ponosen nanjo), želim pa vas opozoriti nanjo. Zakaj? Dobri dve leti sem zaposlen na Rdečem križu Slovenije in na številnih dogodkih, kjer smo v uniformah, ljudje od nas pričakujejo, da vsi vemo in znamo vse – od nudenja prve pomoči, odvzema krvi, razdeljevanja socialne pomoči do prve psihološke pomoči. Pa ni tako preprosto. Dejstvo pa je, da bi morali vsi mi poznati vsaj osnove vseh naštetih zadev. Sploh pa – in to ne velja le za nas na Rdečem križu Slovenije!, ampak kar za VSE – osnove prve pomoči, temeljnih postopkov oživljanja in prepoznavanja ter seveda številko, na katero poklicati, bi morali poznati in znati VSI.

Lansko leto smo v Tednu Rdečega križa predstavili maskoto, medveda Henrija. Pot do tja je bila dolga in se je začela pred mojim prihodom in ne bom ravno trdil, da sem bil jeziček na tehtnici, je pa moje mnenje nekaj štelo. Biti del najstarejše humanitarne organizacije in imeti obenem neko nasmejano in dobrodušno maskoto, ki nagovarja predvsem najmlajše (in je hkrati tudi zelo zanimiva odraslim in starejšim), je neprecenljivo. Odziv je bil pričakovano pozitiven. In potem smo razmišljali naprej – kaj bi še lahko naredili izven tega, da smo na dogodkih prisotni z maskoto, da tam delimo samolepilne tatujčke in obeske s to podobo. Kaj pa, če bi izdali kakšno knjigo? Prikimam. Pa pojdimo naprej – kaj pa če izdamo kar celo zbirko pravljic, kjer bomo otrokom skušali razložiti pomen znanja prve pomoči? Prikimajo.

In tako se je začelo. In začeli smo z osnovami. Na katero številko poklicati? Seveda, zdaj vsi vemo, da na 112, ampak če pride do nekega dogodka, nesreče, česarkoli in bo prisoten stres … »112, ali mogoče 113? Čakaj, ampak zakaj smo zadnje čase toliko poslušali o številki 114, a ni to tudi nekaj? PIšuka, kaj so zdaj gasilci, kaj so policisti in kaj reševalci? »

Kot že tolikokrat doslej sem skušal ustvariti neko realno situacijo in se postaviti v kožo otroka. Zgodba je pravzaprav zelo preprosta – fant Jan, ki bo jeseni začel obiskovati osnovno šolo, ostane sam doma z visoko nosečo mamico. Očka mora nepričakovano na službeno pot, ampak ker je do predvidenega datuma poroda še nekaj časa, odide bolj ali manj brez skrbi. A nekega večera mami odteče voda, znajde se v hudih bolečinah in seveda je Jan tisti, ki bo moral pomagati. V trenutkih zmede se ob njem »pojavi« medved Henri in ga vodi, usmerja ter mu svetuje. Naj storim korak nazaj – medved Henri je tisti, ki ve vse o prvi pomoči in o tem, kako pravilno pomagati. Otrokom (pa seveda tudi odraslim, sploh staršem) želimo sporočiti, da je medved Henri tisti lik, ki predstavlja vse naše znanje s področja prve pomoči in nasvete ter bo z nekim priklicem lahko »svetoval«, če se vaši otroci res kdaj znajdejo v težavah. Jan torej pokliče na številko 112 in tukaj (mladim) bralcem predstavimo celoten postopek takšnega klica ter seveda spet tisto pomembno – KAJ povedati. Zadnja stran tako predstavlja povzetek in opomnik – KDAJ poklicati na številko 112 in KAJ povedati ob klicu.

Torej, konec dober, vse dobro? Naj povem, kar želimo sporočiti zdaj že lep čas – vseživljenjsko učenje prve pomoči je pomembno, ker prav vsak lahko reši življenje. Naj bo to otrok, najstnik, odrasel ali starostnik, izobražujemo tudi slepe in slabovidne osebe ter druge, ki imajo mogoče kakšno telesno oviro. Najbolj pomembno se je kar najhitreje in seveda pravilno odzvati.

Primer v tej prvi pravljici ni tako zelo življenjsko ogrožajoč – ni pa nedolžen, kot bo tisti v drugi, kjer se bomo posvetili srčnemu zastoju in za katero upamo, da jo uspemo izdati še letos. Seveda razmišljamo tudi za naprej, saj se resnično želimo dotakniti vseh pomembnih tem, ki jih zajema področje prve pomoči, začeli pa smo razmišljati tudi širše – krvodajalstvo, odzivanje na nesreče, prostovoljstvo, migracije in socialna dejavnost. Medved Henri je maskota Rdečega križa Slovenije in kot tak bo predstavljal in utelešal vse naše vrednote in načela ter ozaveščal o vseh področjih, s katerimi se ukvarjamo.

In naj se ob tej priložnosti zahvalim tako vodstvu za zaupanje, pa našemu samostojnemu strokovnemu sodelavcu za prvo pomoč, Željku Maliću ter strokovnemu centru za prvo pomoč, ki so pregledali besedilo in poskrbeli za razjasnitev morebitnih nejasnosti. (O eni napaki, ki so jo zaenkrat opazile zgolj pozorne otroške oči, ne bi.) Pa hvala Saši Ogrin, ki je skrbela za koordinacijo, podjetju Umer za oblikovanje ter Marku Renku za domiselne in prikupne ilustracije in nenazadnje Upravi RS za zaščito in reševanje, ki je tole poučno pravljico sofinancirala (iz tega razloga pravljica ni v prosti prodaji).

Pa seveda hvala tudi vsem tistim, ki jo boste prebrali, se o njej pogovarjali, prišli na kakšen naš dogodek in druženje s Henrijem. Pri Rdečem križu Slovenije radi rečemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca, predvsem pa vse delamo za boljši jutri vseh nas, za močnejšo, odpornejšo in zdravo družbo.     

Brez ocene

Rdeči križ Slovenije, 2024