Zgodovinska slikanica Katarine Mahnič in Alenke Juvan z ilustracijami Ejti Štih ima izredno dolg podnaslov – ‘ali Kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor’, ki pa pove celo več od naslova samega.
Pravzaprav, če sem iskren, mogoče to ni podnaslov, ampak kar del naslova. In če smo iskrenosti – mislim, da o liku in delu Rudolfa Maistra vemo manj kot bi morali. Po rodu sem iz Kamnika, kjer stoji Šolski center Rudolfa Maistra, imamo rojstno hišo Rudolfa Maistra in nekaj časa je bila moja soseda vnukinja samega Maistra. V svoji iskrenosti lahko priznam tudi, da mi je bila zgodovina eden najljubših predmetov (tako v osnovni kot srednji šoli) in da sem nekaj časa razmišljal, da bi se izobraževal v tej smeri, pa o Rudolfu Maistru vem zgolj to, da je bil »borec za severno mejo«. Nekje toliko smo se o njem učili v osnovni šoli, v srednji šoli pa do tega poglavja naše zgodovine sploh nismo prišli.
Sramota? Na nek način res. In kot vam povedo prve besede – »zgodovinska slikanica«, iz te knjige veliko več od tega pravzaprav ne boste izvedeli. Slikanica, kjer sta glavna lika dva – torej general Rudolf Maister in njegov konj (ja, prav ste prebrali) Vojko. Slikanica, ki je seveda namenjena otrokom in predstavlja pomemben opomnik, kdo je bil general Rudolf Maister in kaj je storil za Slovenijo. Kaj pravzaprav? Obranil severno mejo, poskrbel, da je Maribor ostal slovenski. In ja, poznam nekaj ljudi, ki bi se seveda vprašali ali pa celo trdili, da mu tega ne bi bilo treba.
Šalo (poceni in ljubljansko obarvano) na stran – Rudolf Maister je bil za slovensko zgodovino pomemben mož. Tedaj (neposredno po koncu 1. svetovne vojne) še major avstro-ogrske vojske, ki je bila poražena in je razpadala, tako kot Avstro-Ogrska, nastajale pa so nove države – Nemška Avstrija (kasneje Republika Avstrija), Madžarska in seveda Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (kratek čas je bilo celo obratno in smo bili Slovenci, v državi in ne kraljevini!, pisani prvi). Maribor s Spodnjo Štajersko je bil za Avstrijce strateško pomemben del ozemlja.
Kot vemo, smo dve leti kasneje s koroškim plebiscitom izgubili (mogoče nerodna izbira besed, glede na to, da je šlo za plebiscit, torej odločitev ljudstva) Koroško in najbrž se bomo še desetletja prerekali okrog Trsta in Tržaškega zaliva, Istre in nenazadnje tudi Furlanije-Julijske krajine. Maribor je imel Maistra, drugi pač ne. In Maister je bil več kot očitno odličen vojak (morda se avstrijski zgodovinopisci s tem ne bodo strinjali, glede na to, da se je pred do tedaj svojo vojsko odločil ubraniti Maribor), zaupanja vreden vojskovodja in tudi odličen strateg. Dokaj enostavno in brez pravega boja je v 47 minutah (neverjetno, a resnično) ubranil Maribor.
Sodeč po prebranem je imel pomembno vlogo tudi njegov zvesti konj Vojko. Ne le pomembno, ampak ključno. Seveda, zakaj bi zasluge vedno pobirali le ljudje. Če niste vedeli, je bil Rudolf Maister Vojanov tudi pesnik in tako nam konj Vojko svojo plat pripovedi v slikanici niza skozi domiselne verze. Drugačno, zanimivo in vsekakor ravno prav vznemirljivo, da bo treba iti pobrskat po kakšni malo bolj resni (beri: odrasli) zgodovinski knjigi, kako je vse skupaj dejansko potekalo.
Pomemben del slikanice Rudolf in Vojko so vsekakor ilustracije oz. naj zapišem kar slike Ejti Štih, akademske slikarke, ki že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji, razstavlja pa po celem svetu. Večplastne in zelo povedne slike (v spominu se je takoj znašel legendarni zemljevid oz. »Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin«, ki je krasil najbrž vse učilnice pouka zgodovine in geografije ter tudi podobno legendarni Maistrov razglas o razpustitvi mestnega Schutzwehra), zanimivi prikazi vojakov, čudoviti konji in predvsem neverjetne podobe Drave, mostov in seveda Maribora.
Skopo (ali pač osnovno) in predvsem umetniško prikazan neverjetno pomemben del slovenske zgodovine, ki se ga v zgodovinskih učbenikih premalo izpostavlja in omenja. Brez Maistra in njegove odločnosti pri obrambi Maribora bi si tudi druge sosednje države skoraj zagotovo zaželele del slovenske ozemeljske pogače in kdo ve, kaj bi dejansko ostalo od Slovenije. Nekatere ljudi in njihova pogumna dejanja dandanes jemljemo kar preveč za samoumevna in prav je, da tovrstne slikanice izpostavijo to zmoto.
Založba Pivec, 2024
maticpise.com 