Kratki rezi

Poročilo o režiranju v tujinah je morda naslov, ki nekoga odbije, koga drugega pritegne. Nisem imel pojma, kdo je Nejc Pohar, a me jr pritegnila tako naslovnica (s fotografskega stališča neprimerno osvetljena) kot kratek opis, kdo je Nejc Pohar in kaj počne.  Nejc Pohar je slovenski (filmski) režiser. Mogoče ga poznate kot režiserja serije NaNadaljuj z branjem “Kratki rezi”

Tadej Pogačar: Neustavljiv

Slovenija ima po (ali ob) Luki Dončiću še en velik športni (pop)fenomen, kolesarja Tadeja Pogačarja. Upam si reči, da imamo seveda tudi Anžeta Kopitarja, Janjo Garnbret in mogoče klan Prevc, a so vsaj Janja in Prevci pač v športih, ki se ne morejo primerjati z ameriškimi profesionalnimi športnimi ligami ali kolesarstvom. Kako velik je TadejNadaljuj z branjem “Tadej Pogačar: Neustavljiv”

Prostovoljec

Podnaslov tega biografsko-zgodovinskega romana Jacka Fairweatherja je ‘Resnična zgodba o heroju odpora, ki se je infiltriral v Auschwitz« in morda bi ga lahko celo označil za malce zavajajočega … Poljski konjeniški častnik Witold Pilecki, glavni junak Prostovoljca, se v Auschwitz ni ravno infiltriral, ampak se je pustil aretirati – iz pripovedi je sicer jasno, da se prav dolgoNadaljuj z branjem “Prostovoljec”

All you need is love

Zgodovina skupine The Beatles skozi še neobjavljene intervjuje je dolg podnaslov, ki pa veliko pove o tej knjigi, za katero bi lahko rekli, da je še ena, ki je želela priti do dna mnenju, da je za razpad Beatlov kriva Yoko Ono ter kako je na vse skupaj vplivala smrt Briana Epsteina, njihovega managerja.  SteveNadaljuj z branjem “All you need is love”

Vojna in dež

Sklepni del Čolićeve (Velibor, ne Zdravko) avtobiografije o izgnanstvu – prva dva sta v slovenščini na voljo pod naslovom Priročnik za izgnance in Knjiga odhodov; je pretresljivo branje, ki se začne v Bruslju in nas na neki točke vrže v preteklost, v leto 1992 in bridko, tokrat bolj hrvaško-bosansko kot srbsko-bosansko vojno.  Začetek, ki seNadaljuj z branjem “Vojna in dež”

Dohtar in Povodni mož

Roman Aljoše Harlamova, s katerim sem zaključil bralno (in koledarsko) leto 2025, je zagotovo eden najbolj nenavadnih romanov lanskega leta, sicer pa opevan z vseh strani.  Roman, ki me je na nek način spomnil na Gorenčeve sLOLvenske klasike, pa čeprav gre za pravzaprav klasičen roman, ki bi ga lahko na nek način uvrstili v zgodovinskoNadaljuj z branjem “Dohtar in Povodni mož”

Astrid Lindgren – Zgodba o avtorici Pike Nogavičke

Bil sem krepko čez polovico knjige, ko se mi je v mislih utrnilo nekaj, kar bi zlahka bil povzetek te knjige – Nekatere biografije prebereš hitro, ker so nezanimive in so za nameček še slabo napisane. In potem so tiste druge, ki jih kot izvrstne in napete kriminalke ne moreš odložiti. Ta je ena takšnih. Nadaljuj z branjem “Astrid Lindgren – Zgodba o avtorici Pike Nogavičke”

Haaška priča

O knjigi Haaška priča in njenem glavnem avtorju, Nedžadu Avdiću, je bilo povedanega že marsikaj, saj je knjiga izšla tik pred letošnjim Slovenskim knjižnim sejmom, ki ga je avtor tudi obiskal. Žal mi je, da ga nisem uspel slišati tudi v živo, kajti knjiga človeka pusti brez besed.  Nedžad Avdić je eden redkih – izNadaljuj z branjem “Haaška priča”

Makalu, 8481 m

Nazaj k naravi, v prostranstva Himalaje, najbližje neba, kar človek lahko pride, v vso to svobodo, lahko pa tudi poslednji dom. Letos mineva 50 let od prvega uspešnega slovenskega (ali pač tedaj jugoslovanskega) vzpona na osemtisočak in ta knjiga Vikija Grošlja odlično prikazuje čas pred, med in tudi po vzponu na peto najvišjo goro sveta.Nadaljuj z branjem “Makalu, 8481 m”

Železne stopinje

Knjiga, lahko bi rekli biografija o tem, kako je nastal slovenski heavy metal in ki služi kot nekakšen dodatek istoimenskemu filmu. Pod oboje je podpisan Denis Brnčič in takole vsaj na prvi pogled knjiga prinaša veliko zanimivega … Heavy metal vsekakor sodi med meni ljubše žanre, ne bom pa rekel, da sem poznavalec žanra, sploh paNadaljuj z branjem “Železne stopinje”