Matta Haiga sem spoznal z Zapisi o živčnem planetu, oči odpirajočo knjigo in bil nemalo presenečen, ko sem med zanimivejšimi novostmi leta opazil knjigo, ki je v prvi vrsti posvečena mlajšim bralcem, a se bodo v njej zagotovo našli in prepoznali tudi odrasli.
Deklica, ki je rešila božič je na nek način vsekakor lep poklon Charlesu Dickensu (v knjigi veliki pisatelj celo nastopa) in pa Roaldu Dahlu, tudi ilustracije Chrisa Moulda so takšne, da so vsekakor poklon Quentinu Blakeu. No, pa seveda zgodba sama po sebi – imamo revno deklico Amelio, siroto, ki pristane v ubožnici gospoda Ogaberja in imamo Božička, ki mora v eni noči obdariti vse otroke tega sveta. Začeti želi pri Amelii, saj je prav ona tisti prvi otrok, ki je kdajkoli prejela darilo od Božička. A na Severnem tečaju so razmere vse prej kot idealne.
Nekajkrat sem že napisal in še enkrat več priznam, da nisem pretiran ljubitelj božiča. Nisem ravno Grinch, ker pač dajem vsakemu pravico, da se zabava po svoje in slavi tisto, kar želi, ne bom pa skakal naokrog z rdečo čepico in se pretvarjal, kako je vse lepo in popolni in kako se imamo vsi radi in se razumemo. Ker pač ni tako in mi gre ta božična hinavščina pošteno na živce. Da so vse skupaj še povezali z vero, je pa sploh kaplja čez rob.
Tako da moram priznati, da je s tega vidika Haigova knjiga zelo všečna. Ker odlično prikaže to dvojnost sveta – mračno, turobno, prežeto z zlobo in vsem negativnim Ogaberjevo ubožnico in njega samega, torej gospoda Ogaberja. Amelia Wishart, ki mami pomaga ometati dimnike in je najbrž na odlični poti, da bo tudi sama končala nesrečno kot njena mami. Edina tolažba ji je muc, Stotnik Sajko in pa pričakovanje božiča. Ne želi si prav veliko – še najbolj srčno in močno to, da bi mami ozdravela. Prejšnje leto je dobila darilo in prepričana je, da bo tudi letos tako.
A na Severnem tečaju nekaj ni prav. V Škratovju, kjer najdemo Snežniški dnevnik, Banko čokolade, kavarno Figov puding, Sankošolo, Univerzo naprednega izdelovanja igrač, Delavnico igrač, skupino Cingljajoče sani, jelene in seveda škrate, se dogaja nekaj neobičajnega. Nekaj ropota, močno ropota. No, ta nekaj so troli, ki poskrbi za razdejanje v Škratovju, posledica katerega je, da božič »odpade«, z njim seveda tudi Božičkovo obdarovanje. Brez sani, daril, s prestrašenimi jeleni in predvsem brez tiste božične magije …
Božič odpade, Amelijina mami umre, ona pa mora v ubožnico. Vse skupaj je pač prevara!!! Amelia ne verjame več. Le kako naj verjame, če mora dan za dnem ribati tla, ves čas so na hladnem, zaprti in morajo jesti neužitno brozgo. Kakšen čudež neki?! In leto dni kasneje je situacija še slabša. V Škratovju sicer vlada navidezni mir (pred troli), a med škrati je nekaj razpok in razprtij, ki so pravzaprav botrovale vsemu skupaj. In ker za nameček Amelia pravzaprav ne verjame več. V spomin se mi je vtisnil stavek »Edini cilj, ki ga je zdaj imela, je, da postane povsem brezčutna, da ne bo čutila ničesar. Kakšen smisel je imeti čustva, če pa so edini občutki, ki jih lahko imaš, slabi?«.
Božiček mora najti Amelio – v veliko pomoč mu je Charles Dickens in jo tudi rešiti iz Ogaberjeve ubožnice. Mogoče bo potem spet začela verjeti. Pa tudi to ni nujno, da bo dovolj, saj se morajo stvari zgoditi tudi v Škratovju na Severnem tečaju. Ker škratovsko-vilinsko-trolje spletke znajo biti kar trd oreh, tudi za prodorne raziskovalne škratovske novinarke in pogumne majhne škrate.
No, pa če je naslov knjige Deklica, ki je rešila božič, vam je najbrž jasno, da jim je uspelo, kajne? Tu zdaj pridemo do točke, ko bodo otroci zaploskali in bili veseli, pogledali na koledar in začeli odštevati dneve do božiča, odrasli bomo pa razmišljali. Božiček se spomni, da mu je ime Nikolas in tudi on ni imel najlepšega in najlažjega življenja. Verjel je in zgodil se je čudež. Božič v celi knjigi ni niti enkrat povezan z vero in krščanstvom – kar je edino pravilno, ker z njima nima nobene veze. Haig nam želi sporočiti, da je treba verjeti, verjeti v dobro. In da je treba dobro tudi delati. To je bistvo vsega. Ker čudeži se dogajajo, največkrat kar v nas samih in po naši zaslugi.
Hiša knjig, 2024
maticpise.com 