Salon Kitty

O tej knjigi, ki naj bi razkrila vse tančice skrivnosti okoli SS-ovske javne hiše v Berlinu med drugo svetovno vojno, pravzaprav največ pove podnaslov – Seksualna zgodovina tretjega rajha. Poleg tistih vojaških, imperialističnih in splošnih nazorov glavnih akterjev, boste spoznali tudi plat, o kateri se v šoli pri pouku zgodovine prav veliko (oziroma nič) nismo učili.

Salon Kitty, ena številnih berlinskih javnih hiš oz. bordelov v času med obema svetovnima vojnama, je vodila Kitty Schmidt. Madame Kitty Schmidt. Težko je reči, da ji je bilo v življenju  postlano z rožicami, saj je bila vmes zaradi nezaželene nosečnosti (s poročenim moškim) prisiljena v začasno izgnanstvo v Veliki Britaniji, kjer je opravljala težaška dela, a vseeno spletla tesno mrežo poznanstev, ki so ji kasneje koristila, niso pa je uspela rešiti. Ob vrnitvi nazaj je, kot je bilo za Berlin razmeroma običajno, začela dobičkonosen posel – odprla je javno hišo, ki je iz malega in običajnega zrastla v nekaj velikega. Hitlerjev prihod na oblast je marsikaj spremenil in tudi Schmidt je spoznala, da nove oblasti tovrstnemu načinu poslovanja in služenja denarja ne bodo preveč naklonjene, pa čeprav so bili pravzaprav vsi njeni redni gosti. Pravočasno je začela precejšnje količine denarja tihotapiti v London, iz Berlina poslala tudi hči, zapletlo pa se je, ko je želela oditi še sama. Takrat že odlično naoljen nacistični stroj je s pomočjo vohunov in ovaduhov prebral njene nakane, jo aretiral, potem pa …

Potem pa se zgodba zaplete oziroma postane manj jasna. V to, da jo je Gestapo zaprl, najverjetneje mučil, ji grozil in jo na koncu tudi strl, skoraj ni dvoma. Tedaj že ekskluziven bordel je dobil nadgradnjo – postal je namreč vohunsko središče, kjer so bile v vlogi prostitutk tudi spretne SS-ove agentke, ki so znale iz gostov – med katerimi so bili politiki, gospodarstveniki, vojaki različnih činov in pomembnosti, domači in tuji; s pomočjo naslade in tako rekoč »all inclusive« storitev izvleči marsikaj. Vse pa se je snemalo, zapisovalo (in to kar v kletnih prostorih stavbe, kjer so neprestano delali zaupanja vredni snemalci) in kar najhitreje posredovalo idejnemu očetu Salona Kitty – Reinhardu Heydrichu, oportunističnemu bivšemu vojaku, ki je skupaj s šefom, še bolj zloglasnim Himmlerjem, ustvaril totalitarno policijsko državo, vodil pa je tako imenovani vrhovni urad službe državne varnosti, v katerem so bile združene vse policijske, obveščevalne in varnostne službe.

A pripovedi se razhajajo na točki, ali se je Kitty Schmidt preprosto vdala pritiskom gestapovskega nasilja in SS-ovskega mučenja, ali je morda igrala dvojno vlogo. Po pričevanjih nekaterih naj bi pomagala številnim Judom – jih skrivala, organizirala beg in skrbela za pretok informacij in obveščanje o pretečih nevarnostih. Dejstvo je, da je vsemu navkljub preživela vojno, a resnice oziroma svoje plati zgodbe ni nikoli nikomur povedala. In recimo, da je pri celi knjigi prav to tisti najbolj moteči del, saj avtorji kljub raziskovanju, primerjanju, intervjujih itn., ne morejo podati nekega končnega odgovora in pojasnil. Ali je Salon Kitty dejansko funkcioniral v obsegu in na način kot se domneva in kakšna je bila vloga Kitty Schmidt? Cela knjiga je na koncu pravzaprav strnjena v nekajstranski zaključek, ampak …

Zakaj je knjigo zanimivo brati? Seveda, če vas zgodovina zanima in si želite recimo nek globlji uvid v zamegljene, zabrisane in zamolčane dele zgodovine, drugačno zakulisje druge svetovne vojne in dvoličen ter sprijen um vseh najpomembnejših nacističnih veljakov … ja, potem je to to. Morda ste tudi vi pri zgodovini »zamudili« razuzdano in razvratno plat Weimarske republike, zaradi katere je potem kar težko biti presenečen, da je sledil zlom – tako dejanski (črni petek na Wall Streetu 1929.) kot tudi moralni (prihod Hitlerja na oblast 1933.), saj dobite občutek, da je bil Berlin v tistem času pravi pravcati Babilon. Že številke o številu javnih hiš ter prostitutk vas bodo osupnile. In potem na sceno stopijo Hitler, Himmler, Goebbels, Heydrich, von Ribbentrop, Joseph Dietrich, Friedrich Fromm, Goring, Hess in še kakšnega boste našli. Arijska rasa, čistost nemškega rodu, vse za dom, družino in državo, moralnost in načelnost, stran s pregrehami in še bolj z zlaganim, od Judov prihajajočim krščanstvom.

Našteti so bili daleč od tega, da bi delali tisto, kar so pridigali drugim. Prešuštva, seveda obiskovanje bordelov (ki so jih uradno prepovedali), izživljanje, nenavadne in neobičajne spolne prakse, pa seveda veliko izkoriščanja, prisilni zakoni in ločitve, podtikanja, spletkarjenja in tudi kaznovanja. Smrt, fronta, koncentracijsko taborišče. Kaj bi izbrali vi? Ena taka velika nacistična, pa seveda brutalna telenovela.

Vsekakor me je presenetil tudi podatek, da so bordeli funkcionirali tudi v koncentracijskih taboriščih. Pa ne le za vojake, paznike, ampak tudi za t. i. kape in zapornike. Po številnih zanimivih podatkih, ki sem jih o delovanju koncentracijskih taborišč izvedel v Prostovoljcu, je tole vsekakor še en vidik zloglasnih taborišč, ki ga za čas mojega šolanja nismo vedeli. In to brutalnosti, nesmiselnosti in krutosti taborišč čisto nič ne zmanjšuje, kaj šele opravičuje. Morda prej potrdi in okrepi zavedanje, kako nizkotno, ponižujoče in razčlovečujoče je bilo vse skupaj. In ko k temu dodamo še odlični propagandno-medijski stroj (kjer je bila med glavnimi in vodilnimi Leni Riefenstahl) pravzaprav dobimo kar vzorec, ki mu še dandanes sledijo število avtokratski voditelji po svetu. Kakšen psiholog, psihiater in kar je še teh poklicev, bi najbrž vse skupaj lahko povezal v neko seksualno zavrtost, nepotešenost, kakšne »mommy issues«, kar so potem glavni akterji izražali na tak način, tako in drugače tudi s pomočjo Salona Kitty. Uh.

Salon Kitty vas zna razočarat, saj se vse skupaj kar precej vrti okrog enih in istih vprašanj, marsikaj se tudi ponovi, saj so avtorji (Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel) želeli zgodbi priti do dna z različnih zornih kotov in akterjev. A kot omenjeno – skozi knjigo boste izvedeli marsikaj, kar do sedaj najbrž niste. Salon Kitty kot pregled in vpogled v seksualno zgodovino tretjega rajha vsekakor funkcionira, sam mit bordela Salon Kitty in njegove lastnice Kitty Schmidt pa bo očitno ostal nedokončno raziskan in razkrit.

Rating: 3 out of 5.

Beletrina, 2024

Komentiraj