Benedict Wells orihaja na seznam avtorjev, ki ne razočarajo. Po fantastičnem O koncu žalosti sem takorekoč na dah, predvsem pa z užitkom prebral še Hard land, pripoved o odraščanju v majhnem ameriškem mestu sredi osemdesetih.
Hard land sicer nosi naslov po pesnitvi Williama Morrisa, ki je na nek način rdeča nit, ena od 49 velikih skrivnosti mesteca Grady, kjer se roman odvija. Kaj je bistvo, kaj je sporočilo Hard landa, kot ga morajo v eseju prepoznati in odkriti vrli najstniki v Gradyju? Morda boste prišli do spoznanja, da je enako, kot je tudi sporočilo romana Hard land, čeprav se osebno s tem ne strinjam. Wells je pač še enkrat izvrstno dokazal, kako lepo zna peljati zgodbo in jo tudi smiselno zaključiti.
In če se je v O koncu žalosti osredotočil predvsem na odnose znotraj družine ter tragično smrt staršev in žalovanje, se v Hard land najbolj ukvarja s tegobami odraščanja. Sredina osemdesetih in neko majhno mestece me sicer najprej odpelje Stephenu Kingu naproti, moja najstniška hči je pomislila na priljubljeno serijo Stranger Things, sam sem najprej pomislil na še eno TV-serijo, in sicer Happy Days ter prišel do zaključka, da je v marsičem podobna filmu, ki je v osemdesetih kar pošteno pretresel to kulturo – Nazaj v prihodnost (Back to the Future), ki je tudi v sami knjigi kar nekajkrat izpostavljen. Najbrž si ni težko predstavljati, da je želel biti v osemdesetih marsikateri najstnik, sploh če je veljal za malo čudaka, piflarja oz. je bil potisnjen na rob, na neki točki postati tako »kul« kot Marty McFly. In pa še ena močna referenca, ki se mi je začela slikati šele ob koncu branja – John Green. Torej nič okultnega, tudi strašljivega ne, nič fantazijskega, pa čeprav – mar ni najstništvo po drugi strani vse to?
Hard land pripoveduje o letu življenja na začetku 15-letnega Sama, izobčenca. Ne le, da je v zadnjem poletju ostal brez prijatelja Stevieja, ki se je odselil, najhuje je to, da se je mamina bolezen (rak) vrnila, da zdravljenje ne poteka najboljše in Sam ve, da bosta na neki točki ostala sama z očetom. Njun odnos bi najlažje opisali tako, da ga ni. Ker ga ni. Starejša sestra Jane je odšla v Los Angeles, kjer je scenaristka uspešne TV-serije in je domov ni veliko, ali spet kar nič. In v stanju, ko se mamino stanje spet slabša, želita starša Sama poslati k teti Eileen v Kansas, kamor pa on niti pod razno ne želi, saj ve, da ga bosta tam trpinčila bratranca. Če že, potem je rajši trpinčen doma. V mestu Grady, v zvezni državi Missouri in ob jezeru Virgin, kjer bo moral v naslednjem šolskem letu profesorju Inspectorju (še en zabaven vzdevek in poklon)oddati esej o pesnitvi Hard land. V vsej zgodovini Gradyja je bil le en esej doslej ocenjen s petico, ali je to resnica ali urbana legenda oziroma povedano drugače, kdo, če sploh, je petico dobil; je tudi ena od 49 skrivnosti Gradyja. Sam se trudi z igranjem kitare, obožuje matematiko in mir največkrat najde na bližnjem pokopališču. (Dobesedno recept, da si prislužiš oznako čudaka).
Do spremembe pride, ko se Sam odloči, da se bo zaposlil v lokalnem, propadajočem in kmalu-se-zapirajočem kinu Metropolis. Prodajal bo karte, kokice, pijačo, čistil, menjaval filmske role na projektorju in tako naprej. Glede na pravzaprav porazen obisk kina veliko dela, kaj šele težkega, ne bo imel. Tam pa spozna trojico, ki bo njegov svet kaj kmalu obrnila na glavo – nepredvidljiva in neobrzdana Kirstie Andretti (hči lastnika kina), temnopolti Brandon James, v svoji družbi dobrodušni nogometaš z vzdevkom Hightower(namig: Policijska akademija) in pa Cameron Leithauser, sin nesramno bogatega očeta, ki pa v življenju ne želi hoditi po očetovih stopinjah, obenem je prikrit homoseksualec in tisti, ki se praviloma prvi pridruži Kirstiejenim še tako prismuknjenim ali divjim idejam. Velja omeniti še Chucka Bannisterja, lokalnega »bullyja«, katerega tarča zna biti seveda tudi Sam in pa priljubljeni lokal Larry, v katerem se zbirajo vsi, ki jim je to dovoljeno.
Sama, čeprav sprva iz te starejše in izoblikovane druščine izpade, počasi začnejo vendarle spuščati medse, tudi skozi vrsto nepredvidljivih iniciacijskih obredov, ponočevanj in popivanj ter recimo tipičnega najstniškega druženja. Delamo, se zabavamo, se vozimo do neke točke, se zabavamo vmes in tam ter tako iz dneva v dan, od jutra do noči. Samu dejansko v vsem tem času uspe pozabiti na vse hujše mamine zdravstvene težave, predvsem pa vse bolj spoznava, kdo je on sam, seveda se vmes uspe tudi zaljubiti v Kirstie, pa čeprav je jasno, da bo šlo za nesrečno ali neuresničljivo ljubezen in tke prijateljske vezi z vsemi tremi.
Zgodba pripovedno spretno pluje po valovih in trči v visok val na Samov 16. rojstni dan ter se na tej točki tudi zlomi s smrtjo njegove mame. Neizmerna sreča in ponos se v trenutku spremenita v veliko izgubo, globoko žalost. A Wells ne zapade v neko ceneno ali predvidljivo patetiko, ampak zgodbo spretno pelje naprej. Če celo zgodbo primerjam s čudovito, a krhko pajčevino, v katero se je tokrat zaletel besen vihar, uspe avtor spretno potegniti niti skupaj in plesti naprej. Odlično razvija like, njihove medsebojne odnose, soočanja s težkimi vprašanji – naj bo to smrt, spolna usmerjenost, zlorabe, nadaljevanje šolanja ali kaj drugega podobno perečega; spremembami, vse skupaj pa nadgradi še z odlično debato med Samom, ki je v tistem obdobju precej na dnu in Inspectorjem (profesorjem, pri katerem oddajajo seminar o pesnitvi Hard land).
Hard land je roman o odraščanju. Prijateljstvu, ljubezni, družini, skrivnostih. Predvsem pa je to roman o spopadanju z odraščanjem in izzivi, ki te čakajo, ko enkrat prideš do točke, ko moraš postati (še) bolj samostojen, odgovoren in se moraš odločiti. Včasih pravilno, včasih napačno, ampak vedno ti. Že res, da se zgodba odvija v ZDA, sredi osemdesetih (ni mobilnih telefonov in družbenih omrežij), ampak težko bi rekel, da je z vidika najstnikov neaktualna ali celo nezanimiva. Ne, ker vprašanja in dvomi, s katerimi se spopadajo Sam in prijatelji v Gradyju, so generacijska vprašanja. Kaj, kako, s kom, kam … naprej. Hard land seveda ne more ponuditi odgovorov, pokaže pa način, idejo, kako se spopasti s temi vprašanji.
2022, Cankarjeva založba
maticpise.com 