Pred dobrim letom sem pisal o prvi knjigi iz serije Lockwood & Co – Kričeče stopnišče, napovedal drug del, ki pa je potreboval kar dolgo časa, da je prišel na vrsto. Lahko rečem, da mi je kar malo žal, da sem tako dolgo čakal in recimo (obljubim pa ne), da s tretjo v seriji, Votli fant, ne bom. Pa tudi serijo si moram ogledati.
Tisti, ki (knjižne) serije Lockwood & Co. ne poznate, si obvezno preberite prvi del. Sicer vam marsikaj ne bo znano ali jasno, sploh pa ne dinamika med glavnimi tremi junaki – Anthonyjem Lockwoodom, Georgeom Cubbinsom in Lucy Carlyle, kaj je OSRIN, kdo Barnes in številni rivali, sploh pa ne boste vedeli, kdo so Obiskovalci in zakaj se uporablja tolikšne količine železa. Odgovor je jasen – Problem.
Tokrat vas čaka šest poglavij – Wimbledonska strašila, Nepričakovani grob, Pogrešano ogledalo, Govoreči mrtveci, Veliko ponočevanje in zadnje, Skozi zrcalo. Prva z vsem skupaj pravzaprav nima kaj veliko, razen tega, da zaneti spor med agencijo Lockwood in Fittesom, tako kot bo tudi naslovna šepetajoča lobanja (sicer še iz prvega dela) dolgo časa sicer neogiben del, a se sprva zdi, da ne tako zelo pomemben. Recimo, da je to moj prvi namig.
Prav ta duh lobanje, zaprt v steklenem vrču, še dodatno spodbudi sicer opazen, a ne tako izrazit Lucyjin Talent – ona se lahko pogovarja z duhovi tipa 3, kar je res redka, zato tudi toliko bolj cenjena in spoštovana lastnost. Ne bom presenečen, če ne bo Lucy v kateri od prihodnjih knjig še bolj neposredno vabljena v agencijo Fittes, prav tako kot me po vsem prebranem ne bo presenetilo, če ne bodo težave in nesoglasja med obema agencijama vse hujši, še vedno pa sumim, da se bo med Lockwoodom in Lucy začelo plesti še nekaj več.
Tokratni primer me je na trenutke spomnil kar na samega Lovecrafta – z nekimi srednjeveškimi čarovnijami, prerokbami, izkopavanjem trupel, zares nevarno črno magijo in v tem primeru svetim gralom – skrivnostnim ogledalom, ki takorekoč ugonobi vsakega, ki pogleda vanj. S prav posebnim razlogom, seveda. Kdo ga je izdelal in s kakšnim namenom, zakaj je bilo tako dolgo skrito, pokopano in nerabljeno ter koga se je polotila tako močna želja, da bi si ogledalo lastil in ga celo uporabljal (beri: zlorabljal), da je zanj pripravljen tudi ubijati. Priznam, zveni veliko bolj resno kot običajen mladostniški roman, je pa zelo napet in vas bo držal v napetosti do zadnje strani.
Dinamika med glavnimi tremi junaki – George je sicer tokrat nekoliko potisnjen na stran, a takorekoč ključen; je tudi tokrat imenitna. Raziskovanje, dialogi, dopolnjevanje, vsa zbadanja, pa tudi vse bolj prisotni dvomi in kar nekaj zelo očitne slabe volje. Stranski liki – od mladih agentov Fittesa, do Barnesa, naročnikov, pa družine Winkman in nenavadne Flo; so fantastični. Ravno prav pomembni, da ste pomembni na vsakega in ne tako zelo izraziti, da bi »ukradli šov«. Razen lobanje, seveda. Knjiga ima z razlogom naslov, kakršnega ima. In čeprav se tudi Lucy zelo dobro zaveda, kako nevarna in usodna je lahko šepetajoča lobanja, ji to ne prepreči, da se z njo ne bi pogovarjala in celo prepirala. Vsekakor si za kakšnega od stranskih likov želim, da se še vrne.
Tistim, ki ste prvo knjigo prebrali, bosta zgradba in potek jasna, na trenutke tudi predvidljiva, kar pa knjigi nič ne odvzame. Kljub vsemu je še vedno namenjena mladostnikom in prepričan sem, da bo všeč – kot sem zapisal že ob prvi; ljubiteljem Harryja Potterja, Enole Holmes, tudi Kostje Veselka (žal v Sloveniji nimamo prevedene cele serije) in podobnih knjig, kjer se spretno prepletata resničnost in bodisi čarovniško ali paranormalno. Torej? Mene čaka Votli fant, pa vas?
Miš, 2024
maticpise.com 