Dan Brown, ki ga večina še vedno najprej poveže s slovito Da Vincijevo šifro, se po osmih letih vrača z novo knjigo, s še šesto prigodo, v kateri je glavni Robert Langdon. Knjiga, ki je na nek način knjiga o knjigi, nekakšna teorija zarote in obenem na trenutke tako zelo strokovna, da bi za razumevanje potrebovali kakšen slovar.
In kakorkoli ob vsaki novi Brownovi knjigi med bralci zavlada najprej pričakovanje, potem vznemirjenje in praviloma tudi navdušenje, res težko rečem, da me je Skrivnost vseh skrivnosti navdušila. Dejstvo je, da nisem ljubitelj teorij zarot – kakorkoli zanimive so lahko in seveda pri večini razmišljujočih sprožijo tisti gromozanski “kaj pa, če je vse res?”, obenem mi je svet, o katerem piše, precej neznan, knjiga se mi zdi razvlečena in predolga (pa čeprav se vse skupaj pravzaprav zgodi v enem samem dnevu) in čeprav ne tako zelo očitno, kar pretirano poveličuje ZDA in njihovo nadmoč. Pa čeprav se v zaključku modro vpraša, kdo bo stražil stražarje, se zdi jasno, da so edini šerifi, stražarji in še kaj pravzaprav Američani. Tako da je po drugi strani strašljivo in grozljivo, kako resnično vseprisotni so.
Kaj pa, če je vse res?
Robert Langdon, strokovnjak za simbole, za katerega se zdi, da bi se najbrž še sredi največje puščave uspel utopiti v gromozanskem (skrivnostnem) jezeru, je tokrat v Pragi. Z njim pa Katherine Solomon, podobno izjemna strokovnjakinja za noetiko (kaj je noetika?), s katero sta v ljubezenskem razmerju in ki je tik pred izdajo zares pomembne knjige glede človeške zavesti, ki bo tako in drugače pretresla svet. Zaporedje nenavadnih dogodkov, ki se sprva zdijo naključni, Langdona znova pahne v smrtno nevarnost, ko bo moral biti tako James Bond, Indiana Jones kot MacGyver obenem. Ljubljena Katherine izgine, trupla se kopičijo, v tajnih operacijah izginejo vse kopije strogo varovanega in zaščitenega rokopisa njene knjige, v divjih pregonih sodelujejo tako češka policija, ameriška vojska, ameriško veleposlaništvo kot seveda tudi skrivnostna bitja, tokrat sloviti praški Golem. Odkrito priznam, da bom šokiran, če tudi po tej knjigi ne bodo posneli filma. Slikovita in skrivnostna Praga kar kliče po tem.
V to mešanico je Brown dodal ruske sirotišnice, epileptike, CIO, skrivnostne ameriške službe, ki delujejo pod krinko in za nameček Prag. Prag = Prague. Praga. Kaj je Prag, kakšen je njegov resnični namen in kaj se tam dogaja? Tako blizu vsem in obenem tako zelo odlično skrito pred prebivalci Prage in pravzaprav celotnim svetom. No, in seveda neskončno dolgi dialogi, sploh med Katherine in Robertom o človeški zavesti, raziskavah, prebojnih odkritjih, prevarah in zarotah, neslutenemu znanstvenemu napredku in neki (oboroževalni) vojni, ki se odvija … khm, tako blizu in tako daleč. ZDA so seveda krive za vse, obenem pa nas pred vsem tem varujejo. Zakaj? Zato, da varujejo sebe in svoje interese ali preprosto zato, ker želijo imeti popoln nadzor nad vsemi nami. In kot da ni dovolj, da le nad nami, ampak tudi nad našimi mislimi, občutenji, sanjami, doživetji … preprosto vsem.
Skrivnost vseh skrivnosti.
Zelo podobno kot v vseh drugih Brownovih knjigah, boste tudi tokrat spoznavali evropsko prestolnico – z zgodovino, običaji, pogosto nevidnim in skritim. Dirjali boste po ulicah in četrtih, mimo zgodovinskih stavb, po parkih (in pod njimi), brez številnih cerkev ne bo šlo, kot tudi ne kulturnih značilnosti. Praga, seveda, kot sem že omenil. Preobratov ne manjka, kot tudi ne presenetljiv razkritij, izdajstev, čudežev in rešitev ne le tik pred zdajci, ampak že kar takrat, ko se zdi, da je vse izgubljeno.
Seveda vam nalašč ne želim izdati preveč. Ali bo ta knjiga spremenila vaše dojemanje in razmišljanje o človeškem umu, naši zavesti in svetovnem dogajanju? Morda. Branje je naporno in – še enkrat; za moj okus predolgo in s preveč balasta. Na tistih zaključnih straneh boste lahko prebrali koliko ljudi je sodelovalo pri raziskovanju in pomagalo Brownu pri pisanju, da knjiga deluje verodostojno, pa čeprav … še enkrat, kaj pa, če je vse res?
Mislim, da sem v preteklosti že razmišljal, da se je Brown kot mnogi drugi uspešni avtorji ujel v lastno past. Ustvaril je izredno zanimiv lik, ki se očitno ne stara, a se z vsako novo knjigo zdi, da mu zmanjkuje sape, podobno kot jo tudi avtorju, ki je s prvimi knjigami letvico postavil izredno visoko. Langdon se zdi neuničljiv in vseveden. In pravzaprav sem radoveden, kako bo Brown na neki točki zaključil kariero (in življenje) Roberta Langdona. Ali bo pač (p)ostal nesmrten?
Mladinska knjiga 2026
maticpise.com 