V elementu

Največkrat sem jaz tisti, ki drugim priporoča branje, s to knjigo se je zgodilo nekaj skoraj najbolj nenavadnega – branje mi je priporočil moj najstarejši sin: »Oči, tole bo pa mogoče tebi zanimivo.« Niso to knjige, po katerih bi sicer posegal ali jih z veseljem bral, pa vseeno – očitno je tudi Taras čutil, daNadaljuj z branjem “V elementu”

Dan ljubezni (deseti, in zadnji del)

Z njegovim imenom na ustnicah in v srcu.  In nov začetek Prišli so reševalci in policisti. Povedala jim je, kaj se je zgodilo. Policisti so bili tisti, ki so pregledali pokojnega in v njegovi denarnici našli dokumente – prihajal je iz Slovenije in vedeli so, da je pred njimi tisto vedno težko – svojce oziromaNadaljuj z branjem “Dan ljubezni (deseti, in zadnji del)”

Moonraker

Moj prvi, sicer pa Flemingov tretji roman o neuničljivemu tajnemu agentu, Jamesu Bondu. Če poznate film – ki deluje kot neuspešna kopija nekakšne vesoljske bitke in ima notri grozljivega Jawsa; se pripravite na knjigo. Knjiga je namreč nekaj povsem drugega. Ali si upam sploh kaj napisati o Jamesu Bondu, pa da to še ni biloNadaljuj z branjem “Moonraker”

Dan ljubezni (deveti del)

In, in zdaj, zdaj sva tukaj, kjer, kjer je bilo tako lepo in in … kaj zdaj? Dobro, dobro, nekaj se dogaja in mislim, da bo vse v redu. Mislim … Nazaj Nisem imel pojma, kaj se dogaja, kaj se je zgodilo. Prav počasi sem odprl oči in … »Mister, are you OK?,« sem slišalNadaljuj z branjem “Dan ljubezni (deveti del)”

Vojna in dež

Sklepni del Čolićeve (Velibor, ne Zdravko) avtobiografije o izgnanstvu – prva dva sta v slovenščini na voljo pod naslovom Priročnik za izgnance in Knjiga odhodov; je pretresljivo branje, ki se začne v Bruslju in nas na neki točke vrže v preteklost, v leto 1992 in bridko, tokrat bolj hrvaško-bosansko kot srbsko-bosansko vojno.  Začetek, ki seNadaljuj z branjem “Vojna in dež”

Dan ljubezni (osmi del)

Noge niso bile več sposobne nositi moje teže in zadnje, kar se spomnim, je bil nerazločen in zelo obupen pogled od Sebilja navzdol proti Miljacki. Potem je bila tema.  Dve minuti in pol ‘Življenje je prekratko / toliko tega bi delil s teboj / tvoje lice lebdi skozi glavo / želim si te krvavo. /Nadaljuj z branjem “Dan ljubezni (osmi del)”

Priče sa satnim mehanizmom

Imenitnega bosansko-hercegovskega pisatelja Faruka Šehića sem po Knjigi o Uni tokrat bral v pričujoči zbirki kratkih zgodb, ki nosi oznako »predapokaliptični sevdah«.  Eden tistih mojih nenavadnih spominov na otroštvo so ure. Tiste stare, tiktakajoče ure, budilke, s kopico koleščkov in zobnikov ter vedno tudi kakšno vzmetjo v notranjosti. Starša bosta najbrž pritrdila, ampak res ne vem,Nadaljuj z branjem “Priče sa satnim mehanizmom”

Dan ljubezni (sedmi del)

Nazaj v Sarajevo, kjer sem ljubil prvič. Tisti dan, in noč, seveda. Dan ljubezni.  Sarajevo, zdaj Sarajevo je že stoletja isto bodo rekli nekateri in drugi se bodo začeli pritoževati, kako je Sarajevo vsakič malo bolj drugačno. Tu nisem bil vsaj deset let in lahko rečem, da se je Sarajevo, mesto, spremenilo. A njegova dušaNadaljuj z branjem “Dan ljubezni (sedmi del)”

Poletna svetloba, in nato noč

Pri pisanju obstaja zanka, v katero se ujamejo mnogi – pisati o nečem, o čemer nimaš pojma. Naj so to mesta, dogodki, neka občutenja, karkoli že … in osebno mi predstavlja prav posebno vznemirjenje, ko v roke dobim knjigo, ki jo je napisal nekdo, ki se na nekaj res spozna.  Osebno so mi v izzivNadaljuj z branjem “Poletna svetloba, in nato noč”

Dan ljubezni (šesti del)

Spominjam se prvih brc in noči, ko sem zaspal z roko na njenem vse večjem trebuhu in čutil brce.  In potem jih nekega jutra nisem čutil. Tudi Anja jih ni. Nisva čakala, ampak sva odhitela na urgenco, od tam v porodnišnico, a je bilo prepozno. Otrok, najin otrok, je umrl. Še preden se je rodil,Nadaljuj z branjem “Dan ljubezni (šesti del)”