Nož

Jo Nesbo. Zgolj dve besedi (oziroma ime in priimek), pa veste, da imate opravka z nečim nadpovprečnim. Pritrdili bodo otroci, ki so brali katero od del o nenavadnem doktorju Proktorju, strinjali pa se bodo tudi tisti, ki berejo Nesbojeve kriminalke – naj je to serija o Harryju Holeju, samostojna dela ali celo moderna priredba Shakespearjevega Macbetha.  

Nož je dvanajsta in trenutno zadnja knjiga iz serije o detektivu Harryju Holeju. Mislim, da že tam nekje od Fantoma dalje napovedujem skorajšnji konec serije, možnost novih likov, ki bodo zasedli Holejevo mesto, a vendar samo Nesbo ve, kolikokrat se Harry še lahko znajde v (na videz) brezizhodnem položaju. V letošnjem letu sicer lahko pričakujemo njegovo novo, samostojno delo – The Kingdom.

Žeja je Holeja – kot že nekajkrat; pokazala v najboljši in najslabši luči. Trezen, pomirjen in ljubljen, z manj stresno službo in življenjem, kot bi ga glavnim junakom privoščili. A idile je seveda kmalu konec in Harry se je komaj izvlekel iz norega vrtinca, kar je seveda pri bralcih sprožilo več vprašanj, tisto glavno je bilo zagotovo – kako dolgo še? Nesbo je pred kratkim v enem od intervjujev dejal, da ima dokaj jasno začrtano Holejevo pot in da ne bo pustil prav nobenega dvoma, ko bo enkrat konec. No, recimo, da Nož še ni konec, ni pa ta več daleč.

Harry Hole je (spet) na dnu. Rakel ga je zapustila, karierno je znova na dnu, vse večkrat pa znova vidi predvsem dno steklenice. Nekje zunaj preži (in po Harryjevem prepričanju tudi mori) zloglasni Svein Finne, serijski posiljevalec in morilec, ki bi ga Harry želel enkrat za vselej spraviti nazaj za zapahe, seveda pa ima tudi Finne z njim neporavnane račune. In zdi se, da bo Harry tokrat plačal izredno visok račun.

Nekega dne se Harry zbudi, v morda začetek najhujše more. Pa ne nočne! S hudim mačkom oz. brez kakršnegakoli otipljivega spomina, s potolčenimi členki in veliko krvi. Čigava je kri in kaj se je zgodilo prejšnjo noč? Nesbo kot vedno mojstrsko odpelje bralca na razburljivo vožnjo, ki v marsičem spominja na tisto v Policiji … Hole ne ve več, komu naj zaupa in nekajkrat so njegovi dvomi na mestu. Vse bolj pa postaja jasno, da nihče več ne zaupa njemu in bolj kot kdajkoli prej – tudi bralec mu vse težje. Še več – celo Harry vse bolj dvomi vase oz. je tudi njemu jasno, da je on glavni osumljenec za smrt. In kaj, če je tokrat res kriv?

Stranski liki, ki jih že poznamo ali pa so vpeljani na novo, imajo svojo zgodbo, svoje razloge in namen. Kogarkoli spregledati ali prehitro odpisati, ne gre. Zbrani dokazi govorijo eno zgodbo, počasi se vračajoč spomin in Harryjeva vračajoča se mojstrska intuicija, pa nekaj povsem drugega. Naključna odkritja, (pre)hitro sklepanje, mnoge oteževalne okoliščine in nezaupanje vseh okoli njega ne pomagajo pri razkrivanju grozne more in zarote. Ne glede na to, kako bo Nesbo nadaljeval in ali bo napisal eno ali še deset knjig s Holejem v glavni vlogi, nič več ne bo, kot je bilo.

Nesbo ima svoj slog, pa me zna za razliko od številnih drugi piscev še vedno presenetiti, osupniti, navdati z grozo in nejevero. Sanjalo se mi ni, v katero smer po nadvse razburkanem morju pluje tokrat in tako, kot me je sama plovba nemirno premetavala sem ter tja, me je tudi zaključno izkrcanje v pristanišču vseeno pripeljalo na povsem drugo lokacijo. Od pričakovane, ne od želene. Vedno se pustim presenetiti in tokrat je bilo presenečenj več kot dovolj. Hkrati se mi res zdi, da je lik že izčrpan in iz nekega življenjskega vidika menim, da prav veliko ne more več prenesti. Kakorkoli Nesbo vsakič znova poskrbi za kakšen žarek upanja, je bremen vse preveč. Konec je blizu …

Založba Mladinska knjiga, 2019