10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

Knjiga, za katero se sprva zdi, da gre za kriminalko. Umorjena prostitutka, najdena med smetnjaki na eni od istanbulskih uličic. Kdo je to storil in zakaj? Kaj kmalu ugotoviš, da to sploh ni pomembno, saj je bralcu dana izjemna priložnost – stopiti v um umorjene. Za 10 minut in 38 sekund.

Elif Shafak ni neznano ime, tudi v slovenščini sta bila njena romana Tri Evine hčere in Štirideset pravil ljubezni odlično sprejeta. No, 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu ji je prinesel nominacijo za bookerjevo nagrado leta 2019 in čeprav nisem eden tistih, ki bi kvaliteto knjig sodil po nominacijah ali nagradah … tule gre za mojstrovino.

Znanstveno je dokazano, da so človeški možgani še nekaj minut po človekovi smrt aktivni, nihče pa ne ve točno, kaj se takrat pravzaprav dogaja v človekovem umu. Avtorica se je odločila in zgodbo zasnovala iz tega izhodišča – um umorjene prostitutke Leile je aktiven še 10 minut in 38 sekund po smrti in v tem času nas popelje v čustven vrtinec spomin in doživljanja. Vse od nenavadnega rojstva in očetovih napovedi ter imamovih prerokb, do težkega otroštva, ki je bilo zaznamovano s spolno zlorabo, nerazumevanjem družine in okolice, do bega v Istanbul in življenja na robu, ko je njeno življenje v bordelu le za kratek čas prekinila enkratna ljubezen. A tako hitro in nenadno, kot je prišla, je tudi odšla. Leila pa se je znašla nazaj na ulici oz. v uradni javni hiši in tam ostala do bridkega in nepričakovanega konca.

Spoznamo peterico njenih prijateljev – enako nenavadnih in za družbo pogosto nezaželenih kot ona sama. Sinana Sabotažo, Nalan Nostalgijo, Humeyro Hollywood, Zajteb122 in Jameelah. Prijatelje vse do konca in še naprej. Ljudi, ki dokazujejo, da niso pomembni položaj v družbi, barva polti, veroizpoved, spolna usmerjenost, poklic ali karkoli, ampak to, kakšen človek si. Dober ali slab? To je roman o Istanbulu, stiku Evrope in Azije, sladke vode in morja, tradicionalnega in modernega, tudi krščanstva in islama. Družbeni in zgodovinski pregled, z vzponi in padci, upanjem na letošnji jutri, ki se z le nekaj streli spremeni v najhujšo nočno moro. Čisto običajen večer prostitutke, ki bi se moral končati z lahko zasluženim denarjem, a se konča v smetnjakih. Konča se življenje. Pa se res?

Prijatelji pač ne bodo dovolili, da bo Leila ostala na Pokopališču pozabljenih, kot ne bi nikdar obstajala. Kot je prenehala obstajati za lastno družino, kot jo bodo pozabile številne stranke in kot bo za policiste ter zaposlene v mrtvašnici le še ena številka. Številka, ki jo nerodno nakracaš in jo že prvi dež spere. Prijatelji so tisti, ki ji bodo pomagali, da bo znova in končno svobodna. Prijateljstvo in ljubezen pogosto hodita z roko v roki – in če je bil Sinan prepozen ali preveč boječ, da bi prijateljici to kadarkoli priznal, D/Ali pač ni bil tak. In prav zaradi njega je imela Leila, ki bi lahko bila »le še ena prostitutka«, priložnost spoznati, kaj je to prava, iskrena in resnična, brezpogojna ljubezen. Dobivaš in vračaš.

Srečen konec, saj je konec pravzaprav nov začetek. Rojstvo. Ena tistih knjig, ki ji bo vsak bral, razumel in jo razlagal po svoje. Mislim pa, da ji bo le redkokdo lahko očital, da je povprečna ali celo slaba. Ogledalo Istanbula in družbe, razklanosti in razslojenosti sveta. Pogled skozi iskrene oči tistih, ki so praviloma potisnjeni na rob, pa v sebi nosijo največje bogastvo.

Sanje, 2020