Laibach so ena najpomembnejših slovenskih, evropskih in lahko rečemo kar svetovnih glasbenih skupin. Stroge okvirje dojemanja glasbe so prestopili že v osemdesetih in najbolj preprosto je napisati, da je treba Laibach doživeti, izkusiti … ni nujno, da bo izkušnja vedno prijetna, bo pa zagotovo nepozabna.
Štirideset let že traja njihova zgodba in pravzaprav je nemogoče predvideti, kako dolgo bo še trajala. V teh štiridesetih letih so tudi oni – kot glasbeniki, izvajalci, umetniki, ljudje, … doživeli takorekoč vse. Tragedije, javni linč, zasmehovanje, obtoževanje, zanikanje, izgon in zahtevo po izbrisu, številne kadrovske menjave, sodelovanja z vsemi mogočimi umetniki, opazovali so smrti in rojstva držav, vzpone in padce politikov, bili oboževani in sovraženi. Ampak – vedno svoji. Za Laibach bi bilo pač krivično reči, da so se prilagajali. Ker se niso. Stvari so vedno delali po svoje, tudi takrat, ko so vedeli, da utegne imeti to zanje dolgoročne in seveda neprijetne posledice. Vztrajali so, se borili, se morda občasno sklonili, nikoli pa uklonili ali počepnili.
Njihova zadnja plošča We Forge the Future – Live at Reina Sofia je nekaj posebnega. Zapis kratkega nastopa v madridskem muzeju Reina Sofia, kjer je bila med junijem 2017 in januarjem 2018 na ogled postavljena razstava NSK from Kapital to Capital. Zakaj tako posebnega? V prvi vrsti zato, ker gre za »ponovitev« njihovega prelomnega, spornega in ničkolikokrat izpostavljenega nastopa 23. aprila 1983 v Zagrebu na XII. glasbenem bienalu v dvorani Moše Pijade. Nastopiti na bienalu je bil tisti čas prestiž in posebno priznanje, Laibach kot Laibach pa so seveda želeli pustiti trajen vtis. In so ga!
Vsi, ki ste bili kdaj na kakšnem njihovem koncertu, dobro veste, da tu ni le glasba, uniformiranost in stoična drža glasbenikov, zvočni napad, ampak da velik del izkušnje ustvarijo video projekcije. In leta 1983 so Laibach prvič pripravili tisto, kar je dandanes na (njihovih) koncertih pričakovano in takorekoč vsakdanje – ob njihovem eksperimentalnem filmu Morte ai s’ciavi (Smrt Slovanom) in propagandnem filmu Milana Ljubića Revolucija još traje, ki je poveličevanje uspehov in dosežkov socialistične (Titove) Jugoslavije, so predvsem med Titove govore spretno vpletli zelo nazorne pornografske prizore. Laibach, oblečeni v uniforme JLA, tudi ob posredovanju policije in izklopu elektrike niso želeli zapustiti odra. Tito je bil res že tri leta mrtev, a spomin nanj in na zlate čase je bil še kako živ, zato je bilo takšno početje takrat nevarno. Izbruhnil je škandal! Ne prvi, nikakor zadnji, vsekakor med večjimi in odmevnejšimi, ki je sovpadel tudi z že znanim intervjujem na TV Slovenija in ki je poskrbel, da je bila skupina na področju tedanje Jugoslavije prepovedana do leta 1987.
Takorekoč 35 let kasneje Laibach koncert We Forge the Future odigrajo v Madridu. Drugi časi, drugi glasbeniki, drugačno razmišljanje, a še vedno Laibach. Rdeči molk + Siemens, Tovarna C19, Sveti Urh, Zmagoslavje volje, Smrt za smrt, Boji ter zaključna (in naslovna) Mi kujemo bodočnost zvenijo morda še bolj silovito, zob časa jih ni načel, ampak kvečjem okrepil, črni Malevičev križ kot srce utripa pred očmi v skoraj ponoreli podlagi industrialne elektronike in značilnega noise zvoka, ki še danes navdihuje, osuplja in deluje hkrati kot katarza in opoj. Divje, ponorelo, nepozabno. Tako silovito, da boste po poslušanju utrujeni, morda celo na robu (zvočnega) glavobola, ampak pozabili ga ne boste.
Časi so drugačni in tovrstni nastopi dandanes niso več taka redkost ali posebnost, saj vemo, da se na odrih (in ne le na platnih) dogaja kaj podobno eksplicitnega ali moralno spornega, vsekakor pa tista edinstvena kombinacija vojaških uniform, političnih govorov in pornografskih prizorov še dandanes poskrbi za kakšno privzdignjeno obrv. Predstavljajte si, da bi kaj takšnega storila npr. kakšna ameriška zasedba v času Donalda Trumpa.
Pa še to – običajni različici plošče je priložena knjižica s fotografijami in tistimi najbolj spornimi prizori, da boste lahko ujeli duha koncertov. Ob prvi priložnosti pa obiščite njihov koncert in se napojite z vso to surovostjo in hipnotičnostjo, ki jo Laibach ustvarjajo dobrih štirideset let. Na prihodnost!
GODRec, 2021
maticpise.com 