Nova skandinavska kriminalna poslastica, ki prihaja izpod ženskega peresa, z Danske in za nameček s žensko v glavni vlogi. In kar je sploh razveseljivo – gre za prvo knjigo iz serije.
Smrdljivka Anne Mette Hancock je bila razglašena za najboljši kriminalni prvenec in za dansko kriminalko leta. V nekem drugem svetu bi bila za glavno vlogo nominirana tudi raziskovalna novinarka Heloise Kaldan, za najboljšo stransko vlogo policijski inšpektor Erik Schafer, kopja pa bi se zagotovo lomila pri izbiri najbolj prepričljivega negativca, saj je konkurence kar nekaj. A stopimo nazaj med platnice in strani tega skrbno napisanega romana, kjer ne boste imeli prav veliko skakanja po časovni premici sem ter tja, nenavadnih ugank in filozofiranj.
Novinarka Heloise Kaldan napiše članek o spornih potezah velikega danskega podjetja, a se njen vir (ki je njen občasen ljubimec) Martin Duvall, sicer odgovoren za stike z javnostjo na enem od ministrstev, izkaže za ne najbolj zanesljivega. Uredništvo in časopis (ki ne slovi po cenenih zgodbah in tračih) sta pod velikim pritiskom, Heloise grozi odpoved. In prav v teh za Heloise zelo napetih trenutkih iz Francije prejme pismo s tiralico iskane morilke Anne Kiel. Nenavadno napisano pismo, ki da novinarki misliti in vzbudi občutke, da se z najbolj iskano dansko morilko poznata. Heloise tudi iz razloga, da bi oprala svoje raziskovalno novinarsko ime, zagrize v zgodbo. Anna Kiel je namreč pred leti hladnokrvno umorila odvetnika Christofferja Mossinga, zdelo se je, da brez pravega motiva in zgolj v trenutku neprištevnosti, gledala v varnostno kamero in nato izginila neznano kam.
Heloise se odpravi na vse prej kot preprosto raziskovalno pot, da bi prišla do dna umoru Christofferja Mossinga, ob bok z njo zgodbo oz. umor preiskuje Erik Schafer, ki ima ob sebi sposobno policistko Liso Augustin, doma pa eksotično ženo Connie, marsikdaj njegov svetilnik do razsodnosti in normalnosti. Na drugi strani stojita Johannes Mossing, nepremičninski tajkun in njegova ne najbolj prepričljiva soproga Ellen – ona bi o umorjenem sinu govorila, on pa nikakor in kaj hitro pokaže svojo temno plat. Kaj hitro postane jasno, da je Stefan Nielsen, recimo mu poklicni ustrahovalec, na Mossingovi plačilni listi in da pravzaprav ni stvari, ki je ne bi naredil.
Ulrich Andersson je novinar, ki je o umoru Christofferja Mossinga pisal prvi in je prvi, ki Heloise opozori, naj se Mossingov na daleč izogiba. Heloise je tista, ki ga najde mrtvega in kaj kmalu spozna, da tudi sama hodi naokrog s tarčo.
Vse skupaj se odvije razmeroma hitro in v zelo presenetljivo smer. Lisa Augustin je tista, ki najde prvi ključ v ljubezenskih pismih iz srednjega veka, ki sta si jih pisala duhovnik Abelard in njegova ljubezen ter muza Heloise, Schafer pa presenečen odkrije, da je delo prevajal Nick Kaldan, Heloisin oče. Očeta se Heloise spominja kot izredno toplega in prijetnega človeka, ki ji je omogočil lepo otroštvo po mamini smrti, a je obenem to moški, ki so ga v Franciji aretirali zaradi posedovanja otroške pornografije in v strogem zaporu preživlja pravično kazen. Heloise mora požreti svojo obljubo in se z očetom znova srečati, če želi priti resnici do dna in napisati veliko zgodbo o Anni Kiel. In Christofferju ter Johannesu Mossingu.
Razkritje je presenetljivo in kruto. Heloise se najprej sooči z očetom, pedofilom, ki ji zaupa svojo žalostno zgodbo in nato še z Anno Kiel, ki ji zaupa vse, vse dokumente in dokaze, zapise, lokacije in imena dvanajstih članov pedofilskega kluba Uspavanka. Manjka pravzaprav le eno ime, za katerega pa je seveda jasno, da je bil vodja vsega tega. Johannes Mossing. A z njim ima Anna svoje načrte, tako kot jih je imela z njegovim sinom, Christofferjem. Kako in zakaj, boste morali prebrati sami. In ne, ni tako preprosto, kot se zdi.
Pa smrdljivka, boste vprašali. Amorphophallus titanum, zanimiv cvet in še bolj zanimivo povezovanje. Vsak od vas si bo zagotovo ustvaril svoj vtis, zakaj je to najljubša roža Anne Kiel. Morda vam miru ne bo dalo niti nenavadno prijateljstvo med potrjeno morilko in tehnološkim magnatom ter milijonarjem, Kennethom Vallojem ter precej zapleten ljubezenski odnos med Heloise in Martinom Duvallom, ki je vse prej kot brezmadežen.
Roman je odlično napisan in po dveh sicer enako berljivih in napetih Seeckovih ter enem Hawkinsove, ki pa so v slogu precej specifični, je bilo tole branje na nek način osvežujoče. Zgodba se pač preprosto odvija, čeprav se stopnjuje in pušča bralca v negotovosti ter pričakovanju, nas včasih spretno zavede na kakšno stranpot in nato za ovinkom pričaka s krepko macolo presenečenja. Veselim se nadaljevanja, ki je pisateljici prislužil naziv pisateljice leta. Zbiralec je zgodba o fantu z nenavadnimi sposobnostmi, ki jo bo raziskovala Heloise Kaldan in je ravno tako vse prej kot preprosta in predvidljiva.
Mladinska knjiga, 2022
maticpise.com 