Jurij Hudolin je najprej poet in šele nato prozaist, vsekakor pa človek izjemne besedne in miselne širine in bralec je kaj hitro izgubljen v labirintih njegovega besednega zaklada ter se ves čas sprašuje, kam avtor sploh pelje zgodbo in z njo tudi bralca.
Pred mnogimi leti sem bral Na Kolodvorski ulici nič novega in bil presenečen nad iskrenostjo, s katero je zapisoval in pripovedoval zgodbe nekih stalnih strank in prebivalcev na in v okolici Kolodvorske ulice. Sledil je Samohodec, lahko rečemo romaneskna biografija enega in edinega Igorja Vidmarja in sedaj Velika in moški spol. Že naslov sam po sebi je poskrbel za nekaj zmede, nato še (skoraj) predgovor še enega unikuma v slovenskem umetniškem prostoru – Emila Filipčiča in čisto kratek zapis, ki da bralcu misliti, da je pred njim še ena življenjska zgodba. No, saj pravzaprav je …
Ženska (noben junak nima imena) je glavna junakinja, njeno zgodbo pa začnemo spremljati v ranem otroštvu – njena mati je narkomanka, prostitutka in Ženska odrašča v zelo nezdravem okolju, kjer spremlja, kako njena mati (za katero ima kopico izbranih žaljivk) v skromen in propadajoč dom vodi moškega za moškim, se poceni razdaja in pusti, da z njo počnejo takorekoč karkoli in vse to za – prgišče denarja, gram ali dva … Ona ne bo nikoli takšna. Potem gre živeti k maminim staršem, ki pretirano ne odstopata in odraščajoči deklici ne nudita topline, ljubezni, varnosti, pač nič starševskega.
V njeno življenje žarek sonca posveti, ko odide študirat in si najde skromno plačano delo natakarice v spodobnem lokalu, kar v praksi pomeni, da se vsaj malo oddalji od tipičnega moškega postavljanja, mačizma in šovinističnih šal. Dela, varčuje, bere in živi samostojno samsko življenje, v katerega pa potem vstopi Moški.
Moški s svojo nenavadno zgodbo in usodo, ki pa dve ranjeni duši zbliža in združi. In medtem, ko mora Moški za 8 let v zapor, saj je v vinjenem stanju povzročil nesrečo, v kateri je umrla njegova žena in je ostal sam s sinom (ki je poimenovan Mali), Ženska vajeti življenja počasi jemlje v svoje roke. Iz lokala, v katerem je delala kot natakarica, ustvari nov, svež koncept slaščičarne, vse bolj uživa tudi v vlogi nadomestne matere Malemu …
Osem let je dolgo obdobje – za mlado žensko, ki si ustvarja kariero ali za mlado (nadomestno) mamo ali za ženo, ki zvesto čaka 8 let moškega, da se vrne iz zapora. Ves čas se sicer opominja, da ne bo postala kot njena mama (ali babi), a vseeno se njeno življenje začne obračati v sila nenavadno smer – tako z odraščajočim Malim kot Moškim, ki se vrne iz zapora spremenjen in drugačen.
Za samo vznemirjenje pri branju ne bom izdal preveč, saj vas čaka kar nekaj presenečenj, tudi nepredvidljivih. Hudolin zgodbo lepo zaokroži in Žensko vodi po poti in usodi njene mame. V romanu se spopade s številnimi aktualnimi vprašanji – takšnimi in drugačnimi poslovnimi prevarami, različnimi odvisnostmi, incestom, davčnimi utajami, psihičnimi ter duševnimi motnjami in težavami, odraščanjem, odnosi, zanimivimi idejami ter drugačnostjo. Znotraj knjige so tudi reprodukcije slik Vladimirja Lebna, za katere pa se zdi, da posebne povezave s samo vsebino nimajo. Vsaj ne vse.
Hudolinov pripovedni slog je lahko zelo naporen. Poplava besed, tudi starinskih, zapletenih, visoko filozofskih, kot pobesnel vulkan bruhne in se po vaših možganih neprekinjeno razliva celo stran, da se včasih vprašate, kaj ste sploh prebrali. In potem morate včasih kaj prebrati še enkrat, luščiti in se prebiti do bistva. Naporno, saj vas branje resnično utrudi.
Velika in moški spol je torej knjiga o odnosih, povedana skozi ženske oči. Oči ženske, ki je dala v življenju skozi vse – premnoge padce, pa počasen vzpon, nekaj stranpoti, vnovično padanje in pristanek. Težko bi rekli, da je konec srečen, na nek način je realen, pa tudi nepričakovan.
KUD Apokalipsa, 2023
maticpise.com 