Preacher: Book 1

Obstajajo dobri in slabi stripi, zanimive serije in takšne, ki kaj hitro izzvenijo. Serijo Preacher sem vzel v roke bolj po naključju, ko sem po policah iskal kaj novega in zanimivega, pa me je tu že zgolj osnovni opis prepričal. In lahko rečem, da me je Preacher zasvojil. Mešanica temačnega westerna in religije, nadnaravnega, zNadaljuj z branjem “Preacher: Book 1”

Watchmen

Watchmen je ena najbolj dodelanih in najzahtevnejših stripovskih serij, kar sem jih prebral. Po eni strani sporoča, kako lahko vsak še tako običajen državljan postane superjunak, po drugi strani postavi kar nekaj izhodišč »kaj pa če«, človek pa ves čas sporoča, ali ne gre pravzaprav za karikaturo ne le človeške obsedenosti s superjunaki in višjimiNadaljuj z branjem “Watchmen”

Birds of Prey: Harley Quinn

Stripovsko junakinjo Harley Quinn oz. Harleen Quinzel sem že predstavil v fantastični upodobitvi Hrvata Stjepana Šejića, ki se je osredotočil predvsem na njeno preobrazbo iz perspektivne doktorice in raziskovalke v okrutno zločinko in morilko. No, tokrat o Harley Quinn malo drugače … Šejić je vsekakor ustvaril osupljivo različico priljubljene antijunakinje, med stripovskimi zanesenjaki pa jeNadaljuj z branjem “Birds of Prey: Harley Quinn”

V for Vendetta

Še ena legendarna zgodba, kultni junak in v zadnjem obdobju simbol uporništva, odporništva proti vsemu ustaljenemu, novodobni Che Guevara. Ampak V je bil pred to ikonizacijo in uspešno filmsko upodobitvijo stripovski lik … Alan Moore in David Lloyd veljata za enega najboljših ustvarjalnih duetov v svetu stripov. Moorea sem že predstavil kot avtorja (on jeNadaljuj z branjem “V for Vendetta”

Harleen

Harleen Quinzel. Psihiatrinja. Harley Quinn. Jokerjeva velika ljubezen, njegov harlekin. Psihopatinja in morilka. Sprva zgolj stranski lik v stripu o Batmanu, ki je postal zelo samosvoj in priljubljen, doživel nekaj preobrazb in prebujenj, vrhunec slave pa v zadnjih letih tudi po zaslugi Margot Robbie in filma Suicide Squad. Dr. Harleen Quinzel bi bilo še najboljNadaljuj z branjem “Harleen”

Črna luknja

Stripi ali risoromani se lahko bralca dotaknejo na različne načine. Nekateri so za zabavo, sprostitev, odklop, mnogi so resno branja, ki od bralca zahteva veliko zbranosti in ga že vmes ter seveda na koncu prisilijo k razmišljanju. Črna luknja Charlesa Burnsa sodi med slednje. S samo zasnovo in kot celota me je nazadnje tako močnoNadaljuj z branjem “Črna luknja”

Bram Stoker’s Dracula starring Bela Lugosi

Dolg naslov, priznam. Ampak tako kot je pri Frankensteinu vedno zapisano, da gre za delo Mary Shelley, tudi pri Draculi velja, da je tisti en in edini tisti, ki ga je ustvaril Bram Stoker. Verjeli ali ne, roman je prvič izšel leta 1897! Kmalu po prvi svetovni vojni se je najprej zgodila gledališka uprizoritev, natoNadaljuj z branjem “Bram Stoker’s Dracula starring Bela Lugosi”

Joker: Death of the Family

Joker je nazaj! Tako so oglaševali serijo stripov Death of the Family, v kateri spremljamo Jokerjev neizprosen boj s člani Batmanove družine in seveda samim Batmanom. Batman je šibek in to prav zaradi svoje Družine, ki jo vedno ščiti in ker si Joker želi tistega najbolj nevarnega Batmana, se jih odloči odstraniti, enega za drugim.Nadaljuj z branjem “Joker: Death of the Family”

Srce teme

Srce teme je kultni roman ukrajinskega avtorja Josepha Conrada, ki je izšel daljnega leta 1899 in ki ga je navdihnilo nekajmesečno potovanje s parnikom po reki preko Konga leta 1890. Roman, ki je opozoril na vse bolj perečo tematiko rasne diskriminacije, belgijsko vlogo pri kolonizaciji Afrike in ki je nenazadnje, navdihnil filmsko mojstrovino Francisa FordaNadaljuj z branjem “Srce teme”

Maus

Risoroman, ki je avtorju Artu Spiegelmanu prinesel celo pulitzerjevo nagarado. Roman, ki skozi podobo miši slika grozoto druge svetovne vojne in se obenem sooča tudi s psihičnimi posledicami in povojno depresijo. Strip, ki (presenetljivo) stereotipno prikazuje Jude, kar pa seveda ne zmanjšuje in še manj opravičuje genocida, ki se je izvajal nad njimi. Maus staNadaljuj z branjem “Maus”