Esad Babačić ima v mojih očeh tisto redko lastnost – ko nekaj ustvari, kupim. Ne razmišljam. Morda sem do njegovih del zato toliko bolj kritičen, saj ga kot ustvarjalca neizmerno spoštujem in tudi občudujem. Dnevnik čuvaja je nadaljevanje Balkoncev, ki me niso povsem prepričali, pričakovanja so bila morda zato še višja … Po, kaj paNadaljuj z branjem “Dnevnik čuvaja”
Author Archives: Matic Slapšak
Leglo zla
Zanimiv naslov, privlačen podnaslov – Iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem, kredibilna avtorica – dolgoletna novinarka Sara Volčič … kombinacija za zanimivo in berljivo branje? Vsekakor. Na koga najprej pomislite, ko vam kdo omeni najhujše zločince na Slovenskem? Metoda Trobca, Silva Pluta, Kristijana Kamenika, kakšno politično osebo, kriminalno združbo, mogoče celo kakšnegaNadaljuj z branjem “Leglo zla”
Pa tako lep dan je bil: Niet – 40 let
Ena najtežje pričakovanih knjig tega leta. Biografija o slovenskem bendu, pa ne kateremkoli, ampak o Nietih. Velik koncert, dvojna vinilna plošča, nova pesem, dokumentarni film še nastaja in biografija. Napisal jo je Zdenko Matoz … Vsak zakaj ima svoj zato in ko sem to knjigo na skoraj 300 straneh v razpotegnjenem petkovem popoldnevu prebral, semNadaljuj z branjem “Pa tako lep dan je bil: Niet – 40 let”
Zakartana ura
Vlado Kreslin je fenomen in unikum, o katerem sem že pisal in o katerem – ne iz poslušalskega, sploh pa ne iz človeškega vidika, ne morem zapisati slabe besede. On je eden tistih, o katerih poje v pesmi Ena pesem: »Nekaj pa je še takih ljudi / ki se jih človek razveseli /nekaj pa jeNadaljuj z branjem “Zakartana ura”
Bend
Boštjan Narat je napisal svoj prvi roman in ga naslovil Bend. Ljubiteljski slovenskega jezika se bodo zgražali, a boljši naslov bi težko izbral. Bend kot glasbena skupina in bend kot družina, bend kot prijatelji in bend kot stanje duha, ki druži podobno misleče. Vprašanje, na katerega bo oziroma je moral Boštjan Narat že odgovoriti (inNadaljuj z branjem “Bend”
Rudolf in Vojko
Zgodovinska slikanica Katarine Mahnič in Alenke Juvan z ilustracijami Ejti Štih ima izredno dolg podnaslov – ‘ali Kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor’, ki pa pove celo več od naslova samega. Pravzaprav, če sem iskren, mogoče to ni podnaslov, ampak kar del naslova. In če smo iskrenosti – mislim, da o likuNadaljuj z branjem “Rudolf in Vojko”
Krvava luna
Ne spomnim se, kolikokrat sem že napisal »Harry Hole je nazaj.« in si ob tem oddahnil. Nesbojev nepredvidljivi lik je zadnjih 15 (?) let eden najbolj konstantnih literarnih likov v mojem življenju. No, Nesbojeve knjige pa najbolj zveste spremljevalke in garancija, da bo šla kakšna noč najbrž v nič. Pet let po Nožu, kjer nisemNadaljuj z branjem “Krvava luna”
Ženska hiša
Z zbirko kratkih zgodb Mirane Likar sem se kar dolgo boril, jo za kar lep čas odložil, nadaljeval in skoraj prenehal z branjem. Mogoče ni bil pravi čas za te spretno izpisane in vsebinsko polne zgodbe … Večkrat izpostavim, da me določene knjige pokličejo – obstajajo avtorji, ki so mi dobro znani in točno vem,Nadaljuj z branjem “Ženska hiša”
Pravzaprav krasno
Romaneskni prvenec kanadske pisateljice Monice Heisey je spet ena tistih knjig, ki bi jih lahko označil za »žensko branje«, pa čeprav imenitno razgalja napake obeh spolov, najlažje pa bi jo označil za lahkotnejšo različico Sally Rooney. »Satira o milenijskih strahovih, obsedenostih in slabih odločitvah« je domiseln (in zelo piarovski) opis tega romana, ki sicer delujeNadaljuj z branjem “Pravzaprav krasno”
Happy Happy
Mladinski roman danske pisateljice Mette Vedso z nenavadnim naslovom, ki spomni na kakšno sekto, je pravzaprav topla pripoved o odraščanju ter predvsem o prestavljanju meja v glavah. Morda prvo vprašanje – zakaj naslov ni preveden? Ne glede na to, kako radi imamo slovenščino, moramo priznati, da je – sploh pa med mladimi; tudi naš jezikNadaljuj z branjem “Happy Happy”
maticpise.com 