esad babačić

Balkonci

Balkonci Esada Babačića so knjiga, s pomočjo katere sem se izvil iz bralske krize, v katero sem zapadel konec lanskega leta. Roman, v katerega sem nestrpno zagrizel, se vmes malo lovil in nato do konca užival. Na tej točki o Esadu Babačiću ne mislim veliko pisati, pa čeprav bi morda moral. Njegova razmišljanja, eseje, pogledNadaljuj z branjem “Balkonci”

Navijaj v sebi

Druga zbirka esejev Esada Babačića nadaljuje tam, kjer je prva – Veš, mašina, svoj dolg, končala. Košarka, glasba, Vodmat, proleterstvo, obujanje spominov na kolege pisatelje in pesnike, negotovost in še kaj. Vse v mojstrskem besedoslovju, nekajkrat pa še dopolnjeno z udarnimi verzi. O Esadu Babačiću napisati kaj, kar še nisem … ne, to ni nekrologNadaljuj z branjem “Navijaj v sebi”

Zbiralec strahov

Goran Vojnović se tokrat ne predstavlja s kakšnim romanom, ampak z zbirko avtobiografskih esejev, razdeljenih v zanimive sklope, v katerih potuje vse do otroštva do današnjih, s covidom in vojno prežetih dni. Goran Vojnović je postal eden tistih slovenskih avtorjev, ki jih v bistvu ni potrebno več predstavljati – odlično se predstavlja s svojimi deliNadaljuj z branjem “Zbiralec strahov”

Zakaj ne pišem

Avtofikcijski, esejistični roman izpod peresa Dijane Matković, ki vam bo dal misliti. O drugačnosti, izgubljenosti, iskanju in odkrivanju, pisateljski oz. ustvarjalni blokadi, stereotipih, družini, prijateljih, izobrazbi in še čem. Na način, ki bo mnogim tuj, nekaterim pa še kako znan. Del Dijane Matković nisem poznal, me je pa na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige presenetilaNadaljuj z branjem “Zakaj ne pišem”

Ringlšpil

Franjo H. Naji je napisal tranzicijski roman o Mariboru, zaobjel problematiko ne le neke generacije, ampak kar okolja. Pester nabor likov, odlično naslovljena poglavja, ogromno glasbenih citatov in ena tistih knjig, ob kateri pravzaprav lahko le žalostno prikimaš in se vprašaš, ali res ni moglo biti drugače. Med branjem knjige Ringlšpil, ki se bolj aliNadaljuj z branjem “Ringlšpil”

Zamenite mi glavo

Esad Babačić se je po lanski zbirki esejev Veš, mašina, svoj dolg vrnil h koreninam. Resnici na ljubo korenin ni nikoli skrival – vedno je bil proleter, vedno je bil punker, za vedno je bil in bo pesnik. In kakorkoli nenavadno zveni ta kombinacija punk in pesništva, je prav Babačić vsekakor eden tistih, ki jeNadaljuj z branjem “Zamenite mi glavo”