Priznam, da je bila dotična knjiga senegalskega avtorja Mohameda Mbougarja Sarrja ena tistih knjig, ki sem jo bral neverjetno dolgo časa. Kar precej dolga, vsebinsko neverjetno polna, pa čeprav, kot pravi sam avtor, ne govori o »ničemer«. In tako se bralcu zdi, da z branjem na nek način izgublja čas, gre za tako jezikovno bogatNadaljuj z branjem “Najskrivnejši spomin človeštva”
Tag Archives: esad babačić
Volkovi
Andreja Šifrerja poznamo po številnih (zimzelenih) glasbenih uspešnicah, tokrat pa se nam predstavlja s knjižnim prvencem, ki je opisana kot »prva pop rock glasbena kriminalka«. Hja … Volkovi (knjiga, ne glasbena skupina, okoli katere se vrti zgodba) so menda deset let počivali pri Šifrerju na mizi, ker je bil odziv nanje precej mlačen. Morda jeNadaljuj z branjem “Volkovi”
The Mamba Mentality: How I play
Košarka je bila moja prva (športna) ljubezen in je to ostala do tega dne. Odraščal sem pod koši, z mislimi o Michaelu Jordanu, Magicu Johnsonu, Larryju Birdu, rivalstvi med Celticsi in Lakersi, Pistonsi in Bullsi, Draženom Petrovićem, Tonijem Kukočem, Vladetom Divcem ter rivalstvi med Cibono, Jugoplastiko, Partizanom, Realom, Arisom in tako naprej. Kobe Bryant jeNadaljuj z branjem “The Mamba Mentality: How I play”
Balkonci
Balkonci Esada Babačića so knjiga, s pomočjo katere sem se izvil iz bralske krize, v katero sem zapadel konec lanskega leta. Roman, v katerega sem nestrpno zagrizel, se vmes malo lovil in nato do konca užival. Na tej točki o Esadu Babačiću ne mislim veliko pisati, pa čeprav bi morda moral. Njegova razmišljanja, eseje, pogledNadaljuj z branjem “Balkonci”
Navijaj v sebi
Druga zbirka esejev Esada Babačića nadaljuje tam, kjer je prva – Veš, mašina, svoj dolg, končala. Košarka, glasba, Vodmat, proleterstvo, obujanje spominov na kolege pisatelje in pesnike, negotovost in še kaj. Vse v mojstrskem besedoslovju, nekajkrat pa še dopolnjeno z udarnimi verzi. O Esadu Babačiću napisati kaj, kar še nisem … ne, to ni nekrologNadaljuj z branjem “Navijaj v sebi”
Zbiralec strahov
Goran Vojnović se tokrat ne predstavlja s kakšnim romanom, ampak z zbirko avtobiografskih esejev, razdeljenih v zanimive sklope, v katerih potuje vse do otroštva do današnjih, s covidom in vojno prežetih dni. Goran Vojnović je postal eden tistih slovenskih avtorjev, ki jih v bistvu ni potrebno več predstavljati – odlično se predstavlja s svojimi deliNadaljuj z branjem “Zbiralec strahov”
Zakaj ne pišem
Avtofikcijski, esejistični roman izpod peresa Dijane Matković, ki vam bo dal misliti. O drugačnosti, izgubljenosti, iskanju in odkrivanju, pisateljski oz. ustvarjalni blokadi, stereotipih, družini, prijateljih, izobrazbi in še čem. Na način, ki bo mnogim tuj, nekaterim pa še kako znan. Del Dijane Matković nisem poznal, me je pa na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige presenetilaNadaljuj z branjem “Zakaj ne pišem”
Ringlšpil
Franjo H. Naji je napisal tranzicijski roman o Mariboru, zaobjel problematiko ne le neke generacije, ampak kar okolja. Pester nabor likov, odlično naslovljena poglavja, ogromno glasbenih citatov in ena tistih knjig, ob kateri pravzaprav lahko le žalostno prikimaš in se vprašaš, ali res ni moglo biti drugače. Med branjem knjige Ringlšpil, ki se bolj aliNadaljuj z branjem “Ringlšpil”
Zamenite mi glavo
Esad Babačić se je po lanski zbirki esejev Veš, mašina, svoj dolg vrnil h koreninam. Resnici na ljubo korenin ni nikoli skrival – vedno je bil proleter, vedno je bil punker, za vedno je bil in bo pesnik. In kakorkoli nenavadno zveni ta kombinacija punk in pesništva, je prav Babačić vsekakor eden tistih, ki jeNadaljuj z branjem “Zamenite mi glavo”
maticpise.com 