(Težko) pričakovano nadaljevanje francoske pop-punk-indie knjižne uspešnice o svojevrstnem bivšem lastniku ploščarne in DJ-ju Vernonu Subutexu je tu. No, v prevodu je že tretji del, tako da bomo najbrž že kmalu (letos?) lahko sklenili zgodbo in izvedeli vse. Drugi deli so praviloma najbolj problematični in zgolj tistim najboljšim avtorjem uspe, da lepo povežejo niti prvegaNadaljuj z branjem “Vernon Subutex (druga knjiga)”
Author Archives: Matic Slapšak
Mrtva straža
Zbirka kratkih zgodb Stephena Kinga, ki so nastale v različnih obdobjih in seveda tudi po različnih navdihih, nam kaže njegovo raznovrstnost in pripovedno mojstrstvo. O čem vse pa piše? In še preden odgovorim na vprašanje, ki sem ga sam zastavil, še en preblisk. Nedolgo tega sem prebral Kingovo On writing, kjer sem izvedel marsikaj oNadaljuj z branjem “Mrtva straža”
Opazovalnica
Pisatelji in zapisovalci življenj, zgodb in usod navdih za svoje zgodbe pogosto najdejo okoli sebe. Zbirka kratkih zgodb Nine Kremžar pravzaprav že z naslovom – Opazovalnica, pove, da je avtorica pronicljiva opazovalka raznovrstnih zgodb. Nina Kremžar, sicer nominiranka in prejemnica številnih nagrad, tako za prozo kot poezijo, se loteva zelo vsakdanjih primerov – medosebnih odnosovNadaljuj z branjem “Opazovalnica”
Dno
Dno Aljoše Hancmana je zanimiv roman, ki se naslanja na prepletene zgodbe družbe podvodnih ribolovcev in pravzaprav neznane skrivnosti ter tragične usode, ki jih je povezala in hkrati razdvojila. Aljoša Hancman, meni povsem neznan pisatelj, me je pred tedni kontaktiral, češ da rad prebira moja knjižna mnenja in če bi me zanimalo prebrati njegov romanNadaljuj z branjem “Dno”
Dvoliki
Jedrt Maležič je odlična prevajalka in pronicljiva zapisovalka dvoličnosti v naše družbe, kar je dokazala že s knjigo Križci, krožci, v kateri se je izraziti dvoličnosti posvetila predvsem na področju istospolne usmerjenosti. Tokrat je šla korak dlje … Dvoliki je zbirka 24-ih kratkih zgodb iz našega vsakdana. Mogoče boste v pisanih likih posameznih zgodb prepoznaliNadaljuj z branjem “Dvoliki”
Greh
Roman Metoda Pevca je žanrsko težko opredeliti, čeprav gre v osnovi za klasično »whodunit« kriminalko, a je v njej veliko filozofskega, širše kritičnega razmišljanja in na trenutke deluje celo kot manifest. Za lepši in boljši svet. Pravzaprav je že sam naslov precej bolj večplasten, kot se zdi iz te široko uporabljane besede. Greha in grešnikovNadaljuj z branjem “Greh”
Odpor
Odpor Wilme Geldof me je v marsičem spomnil na Predor Anne Woltz … v obeh primerih imamo v glavnih vlogah otroke oz. najstnike, dogajanje je postavljeno v čas druge svetovne vojne, enkrat v Veliko Britanijo in drugič na Nizozemsko, tisto najbolj ključno pa – obe knjigi sta nastali na podlagi resničnih zgodb. O Predoru semNadaljuj z branjem “Odpor”
Vesela sem, da je mami umrla
Knjiga, ki me je (pa ne spraševat, zakaj) pritegnila z naslovom in odbila z naslovnico. Nisem imel pojma, kdo je Jennette McCurdy, a sem vesel, da sem šel njeno biografsko in zelo bolečo izpoved prebrat. Svoji 14-letni hčerki sem prebral en zelo kratek odlomek iz knjige in njen odgovor je bil »Red flag!«. Potem jiNadaljuj z branjem “Vesela sem, da je mami umrla”
Dekliške oči ali O tem se ne govori
Iztok Sitar je v lastni stripovski maniri interpretiral in upodobil deset kratkih zgodb petih slovenskih avtoric. Naslov pove kar precej – gre za zgodbe žensk o (mladih) ženskah in za nameček o temah, o katerih raje molčimo. Dekliške oči ali O tem se ne govori je, kot vam ja lahko jasno, že iz uvoda terNadaljuj z branjem “Dekliške oči ali O tem se ne govori”
V prvi osebi ednine
Haruki Murakami je vsekakor eden tistih avtorjev, pri katerih praviloma ne moreš zgrešit, a zna bit njegov pripovedni slog vseeno tako samosvoj in poseben, da obstajajo tudi tisti, ki se ga izogibajo. (ne bom o imenih) Zase bi težko rekel, da sem njegov velik oboževalec. To pa seveda ne spremeni dejstva, da zna Murakami odličnoNadaljuj z branjem “V prvi osebi ednine”
maticpise.com 