Titov sin

Nov, drugi roman Andraža Rožmana z nenavadnim naslovom je tudi vsebinsko precej nenavaden. Spremljamo ločeni in drugačni, a tesno prepleteni in zelo si podobni zgodbi Frenka in Klemna. Dolgo časa sem mislil, da se bo na koncu izkazalo, da gre pravzaprav za eno in isto osebo … Knjigo Titov sin sem začel brati in joNadaljuj z branjem “Titov sin”

Zakaj ne pišem

Avtofikcijski, esejistični roman izpod peresa Dijane Matković, ki vam bo dal misliti. O drugačnosti, izgubljenosti, iskanju in odkrivanju, pisateljski oz. ustvarjalni blokadi, stereotipih, družini, prijateljih, izobrazbi in še čem. Na način, ki bo mnogim tuj, nekaterim pa še kako znan. Del Dijane Matković nisem poznal, me je pa na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige presenetilaNadaljuj z branjem “Zakaj ne pišem”

Kačalinka Čalapinka išče prijatelja

Otroška jogijska pravljica piše na naslovnici, na zadnji strani pa lahko preberemo, da Boštjanu Gorencu – Pižami od vseh jogijskih položajev uspeva le počivalček. Nekaj drugačnega, zanimivega in privlačnega … Avtorica, Anja Kralj Okorn je učiteljica joge in ker svojo ljubezen do joge deli tudi s hčerko Vito, je – kar starši z nekaj pisateljskegaNadaljuj z branjem “Kačalinka Čalapinka išče prijatelja”

Votlo mesto

Drugega dela trilogije Ransoma Riggsa sem se veselil, prav nestrpno sem jo pričakoval in komaj čakal, da začnem z branjem. Začne se tam, kjer se Otok nenavadnih otrok konča. Jacob zdaj že kot del druščine otroških posebnežev, beži. Beži pred pošastmi, beži pred smrtjo, beži v grozo druge svetovne vojne. Jacob veliko ve, še vednoNadaljuj z branjem “Votlo mesto”