Prvenec Ane Marwan mi je v roke prišel bolj ali manj po naključju in že sedaj lahko zapišem, da je Lipitsch ena tistih knjig, med branjem katere sem se večkrat vprašal, zakaj jo sploh berem. Potemtakem sledi logično vprašanje – ali je Lipitsch slaba knjiga? Pravzaprav ne. Ali je morda tako zelo dolgočasna? Tudi tukajNadaljuj z branjem “Lipitsch”
Category Archives: Drama
Diši po dosegljivem
Generacijski roman Monike Žagar utegne biti za mlajše bralce skoraj nerazumljiv, za generacijo X pa mogoče opomin, da konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih le ni bilo vse tako, kot so nam govorili (stari) starši oziroma da je bilo zelo odvisno, na kateri strani si bil. Naslovnica romana Diši po dosegljivem je zanimiva kombinacija nekeNadaljuj z branjem “Diši po dosegljivem”
Prod
Igralka Barbara Cerar me je presenetila s prvencem Pretežno jasno in čeprav sem bil opozorjen, da je Prod nekaj povsem drugačnega, v eno e gre dvomiti – Barbara Cerar je odlična pripovedovalka in pisateljica. Lahkotna, humorna, življenjska in zanimivo prepletena Pretežno jasno nam je ponudila predvsem zgodbo Olge Vrabec, ki se je spopadala z lastnimiNadaljuj z branjem “Prod”
Vernon Subutex (druga knjiga)
(Težko) pričakovano nadaljevanje francoske pop-punk-indie knjižne uspešnice o svojevrstnem bivšem lastniku ploščarne in DJ-ju Vernonu Subutexu je tu. No, v prevodu je že tretji del, tako da bomo najbrž že kmalu (letos?) lahko sklenili zgodbo in izvedeli vse. Drugi deli so praviloma najbolj problematični in zgolj tistim najboljšim avtorjem uspe, da lepo povežejo niti prvegaNadaljuj z branjem “Vernon Subutex (druga knjiga)”
V prvi osebi ednine
Haruki Murakami je vsekakor eden tistih avtorjev, pri katerih praviloma ne moreš zgrešit, a zna bit njegov pripovedni slog vseeno tako samosvoj in poseben, da obstajajo tudi tisti, ki se ga izogibajo. (ne bom o imenih) Zase bi težko rekel, da sem njegov velik oboževalec. To pa seveda ne spremeni dejstva, da zna Murakami odličnoNadaljuj z branjem “V prvi osebi ednine”
Vse to smo videli
Trilerska novela, kot je opisana, nizozemske avtorice Hanne Bervoets obljublja in obeta marsikaj in veliko, a pričakovanj ne doseže. Kar se sprva zdi kot napeto branje o »čistilcih« različnih spletnih platform, zvodeni v osebno izpoved, polno razočaranja. Zgodba o skoraj 30-letni Kayleigh, ki dela (je delala) v podjetju Hexa, kjer v treh izmenah, strogih inNadaljuj z branjem “Vse to smo videli”
Najskrivnejši spomin človeštva
Priznam, da je bila dotična knjiga senegalskega avtorja Mohameda Mbougarja Sarrja ena tistih knjig, ki sem jo bral neverjetno dolgo časa. Kar precej dolga, vsebinsko neverjetno polna, pa čeprav, kot pravi sam avtor, ne govori o »ničemer«. In tako se bralcu zdi, da z branjem na nek način izgublja čas, gre za tako jezikovno bogatNadaljuj z branjem “Najskrivnejši spomin človeštva”
Nikoli ni prepozno
Po res čudovitem prvencu Barbare Cerar Pretežno jasno mi je v roke prišla še knjiga Tadeje Krečič Scholten, kjer se avtorico lahkotno sprehaja in poigrava z pregovori in okoli njih gradi kratke zgodbe. Toliko zgodb, toliko usod, ljubezen, kakršnakoli že, pa kot vezna nit med zgodbami. Nesrečna, neuslišana, pozabljena, večna, silovita, čista, izgorela, prvinska inNadaljuj z branjem “Nikoli ni prepozno”
Zemljevid obžalovanj
Roman belgijske avtorice Natalie Skowronek pripoveduje zanimivo zgodbo o nenavadnem ljubezenskem trikotniku, ki to pravzaprav ni. Veronique Verbruggen, francoska založnica, ki karierno pozornost posveča spregledanim evropskim slikarjem, ki so ustvarjali v enakem obdobju kot kakšni bolj slavni slikarji. Ima 21-letno hči Mino, ki se vpisuje na študij klavirja in ljubečega ter predanega moža Daniela Meyerja,Nadaljuj z branjem “Zemljevid obžalovanj”
Težka voda
Težka voda, prvenec Pie Prezelj, je težka knjiga. Pripoved, v katerem nam je vsak junak tako zelo znan in hkrati tuj ter knjiga, ki jo težko odložimo, a smo ob koncu »prazni«, z ničkoliko vprašanji. Tu pa tam se zgodi, da berem knjigo, ki ji težko kaj veliko očitam, pa hkrati nimam pojma, kaj najNadaljuj z branjem “Težka voda”
maticpise.com 