Osvobojena

»Freedom is just another word for nothing left to lose«, je pela Janis Joplin, a se Tara Westover z njo najbrž ne bi strinjala. Svoboda je pravzaprav vse, le da se tega ne zavedaš, dokler lahko v svobodi uživaš.

Avtobiografija, ob kateri boste ostali odprtih ust. V letu, ko smo bili soočeni z domala vsem (ne)mogočim, nam je veliko stvari še vedno tujih in nenavadnih, preveč drugačnih. Tu so predsodki, lažne informacije, pomanjkljivo znanje in še kaj bi lahko našteli. In potem boste prebrali v izredno berljiv roman zapisano avtobiografsko izpoved Tare Westover in se vprašali, ali je res mogoče, da se nekaj takšnega lahko dogaja tukaj in zdaj, za nameček pa v »zibelki demokracije«, ZDA?

Tara Westover ima 33 let, kar vam ob osnovnem poznavanju matematike pove, da je bila rojena konec osemdesetih. No, pravzaprav ne ve točno, kdaj je bila rojena. Odraščala je namreč v strogi mormonski družini v Idahu, rodila se je – kot njenih šest bratov in sester, doma in dolgo časa sploh ni imela rojstnega lista. Težko govorim o nekem idiličnem odraščanju, pa čeprav avtorica okolico njihove hribovske kmetije, sploh goro z imenom Indijanska princesa, pogosto slika zelo idealno in jo celo življenje kot neviden magnet vleče nazaj. Morda celo bolj kot dom in družina.

Družina? Avtoritativni in versko blazni oče, ki otroke kaj kmalu navadi na delo na domačem odpadu, kjer počnejo vse tisto, kar bi prej povezali z nerazvitimi državami na revnem vzhodu ali v Afriki, kjer otroci od malih nog delajo izredno nevarna dela za smešno majhen denar. Očetova verska blaznost poskrbi za nemalo težav – zavračanje uradne medicine, šolstva, obsedenost z zarotami in prepričanje, da jih bodo vladni agenti prej ali slej obkolili in pobili. Nekajkrat letno pa se je treba seveda pripravit na konec sveta – ta trenutek je vsekakor najbolj doživeto opisan ob prehodu iz leta 1999 v 2000, kar pomeni, da so imeli okoli hiše ničkoliko rezervoarjev z gorivom, zaloge hrane, skladovnice orožja, … pa se vprašajmo, kaj bi se zgodilo, če v ZDA veliko ljudi razmišlja na podoben način?

Sestre in bratje so, podobno kot mama, sprijaznjeni z usodo, ki jim jo je določil oče. Mama pomaga pri porodih in kasneje postane babica, ves čas pa ogromno pozornosti posveča zeliščnim in homeopatskim pripravkom in prav različna eterična olja, domači zvarki in pripravki v kasnejših letih družini pravzaprav omogočijo finančno neodvisnost in celo bogastvo. Ženskam v družini je položaj določen, moškim enako. Kdor se s tem ne strinja, ima opravka z očetom. Tara tudi z zelo nasilnim bratom Shawnom, ki jo pogosto telesno trpinči, a dekle dolgo molči in vse jemlje kot nekaj običajnega.

Vseeno pa Tari kmalu postane jasno, da obstaja svet izven njihovega domačega Buck’s Peaka. Svet, v katerem se lahko družiš in zabavaš s prijatelji (pa zato še nisi vlačuga), se izobražuješ (pa zato nisi nič manj veren) in živiš življenje (pa zato nisi nič manj svoboden). In tako se – po mnogih osebnih bitkah, prepirih doma in z veliko pomočjo brata Tylerja, pri sedemnajstih brez kakršnekoli formalne izobrazbe s pomočjo sprejemnih izpitov vpiše na Univerzo Brighama Younga. Gre pravzaprav za mormonsko univerzo in tudi edino, ki omogoča tovrsten vpis, hkrati pa omogoča kvalitetno izobrazbo, kar Tara kmalu spozna in seveda s pridom izkoristi.

Tara ima zavoljo pomanjkljive oz. nikakršne izobrazbe sprva ogromno težav. Nima pojma, kaj je to holokavst, ne pozna drugih verstev, mejnikov v ameriški ali svetovni zgodovini in počasi spoznava, kako grobo in kruto jih je oče omejil in okužil z lastnimi prepričanji in pomanjkljivim znanjem. Tara napreduje, si pridobi zaupanje mnogih profesorjev, prejme štipendijo za King’s College, napreduje na Cambridge, hkrati pa vse bolj izprašuje odnos do lastne družine – sploh do očeta in nasilnega brata Shawna in odnos do vsega, kar je pravzaprav nekoč bila.

Kmalu sledi popoln zlom. V vseh teh letih študija se je Tara sicer vračala domov in vse bolj spoznavala, da to pač ni dom, kar so pritiski družine le še potrjevali, Brat ji grozi s smrtjo, mama zanika kakršnokoli nasilje ali težave, oče je prepričan, da je izgubila stik z resničnim Odrešenikom in jo je obsedel sam Hudič. Ona je nenadoma tista, ki je kriva za vse, zlo v družini in bodisi se bo odrekla vsemu, kar je dosegla ali pa se je bo družina odrekla. Po vrnitvi v Veliko Britanijo Tara doživi živčni zlom in potrebuje kar dolgo časa, da pride k sebi, se v prvi vrsti pomiri sama s seboj in se konec koncev sprijazni tudi s tem, kaj ji je dala in še bolj, kaj ji je vzela, njena lastna družina.

Tara Westover je danes doktorica zgodovine in predavateljica na številnih univerzah in morda bo knjiga Osvobojena njena edina knjiga. Svetovna uspešnica ter strašljiv vpogled v svet, ki je tako blizu in obenem tako daleč. Svobodo še vedno jemljemo kot nekaj zelo samoumevnega. Zdravstvene storitve in možnost kvalitetne izobrazbe ravno tako. Izražanje lastnega mnenja, svobodno gibanje, druženje, … ni tako daleč, ko nam je bilo marsikaj od tega onemogočeno, omejeno, celo prepovedano. Si sploh predstavljate, kako bi bilo tako preživeti lep del življenja? In da, cena, ki jo mora človek plačati, da se osvobodi, je lahko zelo visoka, a hkrati je treba priznati, da svoboda nima cene.    

Založba Mladinska knjiga, 2020

Članek je bil prvič in v nekoliko razširjeni obliki objavljen na blogu Neja bere.