Arto Paasilinna je nedvomno eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih finskih avtorjev, saj mu s svojim (črno)humornim slikanjem Finske in Fincev, nenavadnimi zapleti in pronicljivimi dialogi znova in znova uspe prepričati zveste bralce in navdušiti kakšnega novega. V slovenščini nam prevodov njegovih del ne manjka, zadnji v vrsti je Gromska strela!, ki je v izvirniku izšel že leta 1984.
Zaplet tokrat morda sploh ni tako preprost. Morda vas bo avtor že uvodoma izgubil pri naštevanju starih finskih božanstev, njihovih vse prej kot preprostih funkcijah, značajih in značilnostih. Ampak kmalu pride veliki bum! – finski bogovi pridejo do spoznanja, da jih ljudje ne častijo več oz. da častijo neke nove, druge bogove in vere. Nenavadno in seveda je treba temu narediti red. Za nalogo ponovnega bujenja vere v prave bogove, se javi Gromovnikov sin Rutja.
Nekako istočasno z zasedanjem finskih bogov se v neki povsem drugi zgodbo izgublja Sampsa Ronkainen. Propadajočo družinsko kmetijo si deli s sestro, koruzno priležnico in njenim »bratom« – vsi od prvega do zadnjega ga izkoriščajo in ožemajo. Za nameček ima zoprnega in oblastnega soseda, ki mu počasi jemlje (beri: krade) zemljo. V bližnjem mestu ima starinarnico, v kateri že dolgo ni nič prodal, se mu je pa notri naselila še ena koruzniška priležnica, sicer mati samohranilka in prodajalka, v resnici pa še ena v vrsti tistih, ki ubogega in boječega Sampso izkoriščajo. In tako jo Sampsa – kot ga je naučil njegov oče; skupaj z lesenim kipcem božanstva mahne k žrtveni skali, spije ognjeno (dobesedno) žganje in – gromska strela!
Na streli pa Rutja, Gromovnikov sin. Sampsi razloži načrt, ki bo seveda dober ne le za njiju, ampak za celo Finsko, saj morajo Finci znova začet verjet v prave, tj. stare bogove. V še enem nenavadnem obredu drug drugega »požreta«, kar v praksi pomeni, da se človek Sampsa znajde v božjem telesu, božanstvo Rutja pa v človeškem. In gre, širit oziroma obujat vero.
Rutja na svoji poti seveda naleti na številne prepreke in težave, ki so povsem verjetne, mnogo manj verjeten pa je seveda način, kako jih rešuje reši. V Sampsovi starinarnici hitro odkrije potencialen prostor, kjer bi lahko postavil svetišče starim bogovom, z nekaj prepričevanja, prepletom naključij ter kakšno ognjeno strelo pa mu uspe pridobiti tudi prve vernike. Med njimi tudi davčno inšpektorico in oglaševalskega guruja, ki prepoznata potencial in vera se začne počasi, a zanesljivo širiti. Na drugi strani je seveda finska cerkev, številni uradniki, policija in še kdo, ki se posledično spopadajo z nenavadnimi dogodki, a Rutji (in tudi prerojenemu Sampsi) gre vse kot po maslu.
In sploh še ni konec! Kajti ta nenavadna združba ugotovi, da je v finskih umobolnicah polno ljudi, ki jih težijo različne tegobe in ki jim zdravniki ne znajo pomagati. Kaj pa prodoren božanski pogled in morda ognjena strela ali dve? Posel cveti in na zelo prikrit način ozdravljenja je tudi gorečih vernikov vse več. Naloga uspešno zaključena? Pustite se presenetiti, saj najbrž veste, da pri Paasilinni ni nič tako, kot si morda mislite.
Boste pa po prebrani knjigi še nekoliko bolje razumeli Deset prisrčnih trmoglavk, Ladjarja z lepimi stopali, Najboljšo vas na svetu, Prikupno struparko, Očarljivi skupinski samomor in še katero od prevedenih del nespornega velemojstra pripovedovanja.
Založba Mladinska knjiga, 2020
maticpise.com 