
Četrti dolgometražni izdelek ene najboljših slovenskih blues rock zasedb, ki je že s prejšnjo ploščo 3P dokazala, da ne gre le za Hamota z bandom, ampak čvrsto celoto, ki sploh na koncertnih odrih dokaže vso svojo moč, karizmo in prepričljivost.
Po Dve in PolS, nekaj kadrovskih menjavah, ki so se izkazale za odlične – tako prihod Denisa Horvata za klaviature kot Petra Dekleva v vlogi kitarista sta dala skupini ne le nov zagon, ampak predvsem nov, obogaten glasbeni izraz, se je najprej zgodila 3P in lani še 4K. In če sem po prvi plošči in nekaj poskusih v slovenščini (Rožice, Vija vaja ven, Greva se igrat boga) presodil, da blues in slovenščina res ne gresta skupaj, me Hamo z vsako novo ploščo bolj odločno demantira. Urbana poezija, prežeta z ljubeznijo, čutna interpretacija in razgibana glasbena spremljava so vsekakor zaznamovali tretjo ploščo, že uvodna pesem s še vedno sveže plošče 4K pa poslušalca prikuje na sedež.
Pomlad ima enega tistih basovskih uvodov, ki te popelje v močvirje ameriškega juga, Kje gori te začara s svetlostjo in pozitivo in v Srce ne more več Hamo potrdi, kakšen izreden interpret je. Svoboda napove baladni sklop, kjer piko na i zagotovo postavijo z naslednjo – Lepe stvari, kjer nas kvintet znova opomni, da prepogosto pozabljamo na tisto najlepše, kar imamo ponavadi pred nosom. Kar nekako konceptualno krenemo v Povej ej, ki hkrati umirja strasti in potem kipeče opozarja na silovito nadaljevanje – Prva vrsta nas bo dvignila na noge, da ne bomo želeli več le sedeti in opazovati, ampak sodelovati v prvi vrsti spreminjanja sveta na boljše, kar imenitno dopolnijo in potrdijo še z Naprej. In če nas Ta zadn Zemljan še enkrat več opomni, da je apokalipsa lahko pred vrati, če ne bomo začeli na svet okrog nas gledati malo manj samoumevno, je konec v Zbudi me iz dna poziv, klic na pomoč, konec morastih sanj.
Žal pa tudi konec nečesa čudovitega in izrednega, plošče 4K. Plošče, ki je v korona času naplavila še dve drugačni, okleščeni (ali pač iz4Kani) različici pesmi Prva vrsta in Naprej. Preverite.
Kako čvrsta celota so postali Hamo & Tribute 2 Love se seveda najbolj dokaže na koncertih, kjer ne vem, če imajo v našem glasbenem prostoru trenutno konkurenco. Vsekakor pa je že na sami plošči čutiti, da so jo tokrat v celoti snemali v tej postavi (Peter Dekleva se je skupini pridružil po zaključenem snemanju plošče 3P, kjer je kitare poleg Hamota odigral Uroš Primožič) in da tu ne gre za hranjenje egov, ampak tesno prepleteno in čvrsto celoto, kjer ima vsak inštrument svoj prostor, svoj namen in vsekakor tudi svojih »pet minut slave«. Čvrsto jedro bogatega zvoka je vsekakor preplet kitar in klaviatur, a zvočno piko na i pritisnejo tisti mali basovski poudarki (ali pač solo izleti, kakršen v Svobodi) in perfekcionistično odigrani bobni, tolkala in imenitno pozicionirani takšni in drugačni efekti in zvoki. In tisto najboljše – vse to v še toliko bolj intenzivni obliki dobite v živo – pa naj gre za tisto polnokrvno, električno obliko ali intimno, iz4Kano verzijo.
To je plošča, ki mora biti obvezen del zbirke vsakega resnega ljubitelja glasbe. In to je skupina, ki jo morate videti v živo, da boste vedeli, kaj pomeni odličen koncert.
Šal, 2019
2 razmišljanji o “Hamo & Tribute 2 Love – 4K”