Dragi otrok

Veliko je bilo moč prebrati o nemški uspešnici Dragi otrok, ki jo je napisala Romy Hausmann, ki z možem in otrokom živi v koči v gozdu. Ali je iz te bivanjske izkušnje črpala tudi navdih za ta izredno berljiv (in srhljiv ter pretresljiv) roman, pa ne vemo. Prva asociacija je vsekakor Soba Emme Donoghue, le da je šla Hausmannova vsekakor korak dlje.

Štirinajst let je bila Lena, glavna junakinja, namreč ujetnica. Ujetnica v koči brez oken, sredi gozda, sredi ničesar. Kdo jo je ugrabil in zaprl, ne ve. Vsaj zdi se tako. Na trenutke se zazdi tudi, da ni bila zaprta, ampak je lahko z otrokom hodila na izlete. Rodila je dva otroka. Moškemu, ki jo je ugrabil. Hannah in Jonathana. A na izlete je, kot pripoveduje v številnih poglavjih, s seboj jemala le hči, sin je v koči omamljen spal. Mudilo se jima je, da se oče oz. mož ne bi prehitro vrnil in bi zamudili, saj bi sledila kazen. Kazen za Leno. In kazni je bilo od prvega dne dalje veliko, zlorab še več. Otroka pa vesta, da mamica dela neumne in nepotrebne napake in da se morata, kadar se starša prepirata, zakleniti.

Potem pa nekega dne Lena uide. Dobesedno vrže se pod avto na bližnji ceste, ki se vije skozi gozd in skupaj s hčerko ju odpeljejo v bolnišnico. Jonathan ostane doma, da bi počistil preprogo, ki jo je mami umazala, ko je očku na glavi razbila snežno kroglo. Njegovo snežno kroglo, ki ji jo je izročil, da bi jo potolažil.

In tukaj se zgodba pravzaprav šele dobro začne. Tudi konkretno zaplete. Zgodbo beremo skozi oči različnih oseb in v različnih časovnih obdobjih. Lena ni ena, ampak sta Leni dve. Oziroma je druga Lena pravzaprav Yasmine in je bila s svojo »družino« le nekaj mesecev. Bilo je dovolj, da je vseeno ostala dovolj prisebna in sposobna za beg, a hkrati podvržena tolikšnemu zlu in grozi, da njeno življenje ne bo nikoli več enako. Hannah po pobegu življenje, kot ga je poznala, podoživlja in prikazuje povsem drugače kot njen mlajši brat. Kdo je Sara? Zakaj je pravzaprav izginila Lena? In seveda, kdo jo je ugrabil? Osumljencev ni malo in skoraj vsak se na neki točki zdi verjeten, osebno se mi je zgodilo, da sem vmes pomislil tudi na shizofreno pripoved glavne junakinje …

Bralec se znajde pred vratolomnim vrtiljakom, ki se sprva zdi kot zmešnjava, a ko se slika uredi in se koščki začnejo postavljati na svoje mesto … takrat knjige pač ne moreš odložiti. Začneš se spraševati o tem, kako svoje starše vidijo otroci in kako popačeno lahko vidijo nekaj, kar je mnogo bolj grozno, kot se njim zdi. Avtorica ne posplošuje in mnogokrat ponudi nadvse pretresljiv vpogled v psiho ljudi, naj so odrasli ali otroci, ki so morali prestati tovrsten pekel. Ugrabitev, popolno osamitev, psihične, fizične in spolne zlorabe, trpinčenja in nenazadnje, v primeru uspešnega bega, medijski masaker. Žal vemo, da takšnih primerov ni malo.

Zgodba, ki je nihče ni želi doživeti ali jo slišati od koga, ki ga osebno pozna. Zgodba, ki jo je na trenutke težko brati, saj so posamezni prizori precej nazorni in okrutni. Ampak nenazadnje zgodba, ki govori o tem, kako močna in neuničljiva je lahko moč ljubezni do svojih otrok.

Učila International, 2020