Psihološka (mladinska) kriminalka Živi pesek bi bila zlahka povsem resnična zgodba, saj pripoveduje o množičnem streljanju na srednji šoli v najprestižnejši stockholmski četrti. Nekaj, kar se je včasih zdelo tako zelo daleč in neverjetno, pa vsi dobro vemo, da se svet spreminja. A še bolj kot o streljanju, knjiga pripoveduje o sodnem postopku, najstništvu in stanju v družbi.
Avtorica Malin Persson Giolito se je pred pisateljsko kariero posvečala odvetniškemu poklicu. No, med nosečnostjo in prav na predbožični večer pa so jo iz odvetniške pisarne nepričakovano odpustili in odločila se je napisati svojo prvo knjigo. Roman o odvetnici, ki jo med nosečnostjo odpustijo, je bil uspešen in kmalu je ugotovila, da lahko od pisanja dobro živi in obenem dela tisto, kar jo zelo veseli.
Knjiga Živi pesek ima sicer zelo brezkompromisen začetek, saj smo nemudoma vrženi v pokol množičnega streljanja na stockholmski srednji šoli, kjer – kot je največkrat v praksi; nimamo pojma, kaj se dogaja. Kdo in zakaj? Potem pa, kot bi avtorica potegnila ročno zavoro in vse se nenadoma ustavi … spoznamo sedemnajstletno Majo, ki v varovanem ženskem zaporu čaka na začetek sojenja. Maja je tista, ki je obtožena brutalnega pokola, ki ga je sicer začel njen fant Sebastian, ampak – ona je bila tista, ki je ustrelila njega. In svojo najboljšo prijateljico Amando. A vendar še sama ne ve, zakaj in kako je do streljanja sploh prišlo, kdo je streljal in na koga? Veliko vprašanj, najpomembnejše pa je – ali je Maja žrtev ali pač zločinka oz. morilka? Morda pa zgolj kolateralna škoda nesrečnih naključij?
Maja se začne med urami premišljevanja v zaporniški celici spominjati – kako se je začelo njuno prijateljstvo z Amando, kako je njeno življenje na glavo postavil Sebastian, kakšni so bili odnosi v razredu, na šoli in tudi doma. Vzporedno spoznavamo razvpito odvetniško ekipo, ki brani Majo in slovi po tem, da se ukvarja z nemogočimi primeri, a ni še nobenega dobila. Njihov cilj je seveda prikazati Majo kot žrtev, ki se je znašla na nepravem kraju ob nepravem času, z neprimernimi ljudmi. Prepletanje trenutnega dogajanja in spominov skrbi za to, da ste ves čas branja v napetosti in pričakovanju ter da začnete počasi povezovati niti. Nenavadno odraščanje Sebastiana, ki je imel po zaslugi očeta milijarderja od nekdaj vse, kar si je želel. No, skoraj vse – želel si je ljubečo družino, starša, a je to nadomeščal z dragimi potovanji, alkoholom, drogami in ne ravno zglednim slovesom. Maja vse bolj podrobno razlaga o tem vrtincu živega peska, v katerega se je ujela in iz katerega ni bilo več preprostega izhoda. Ali je bil izhod pokol? Načrtovano streljanje v njenem razredu, ki je bil tik pred maturo? Ali je bila ona morilka, sostorilka, žrtev, opazovalka?
Bralec se bo težko odločil. Jaz sem težko odločil. Pa ne, ali mi je knjiga všeč ali ne, ampak ko si postavljen v položaj razsodnika. To pa ni ena tistih knjig, ki se opredeli in strogo zagovarja svoj prav, katerikoli prav. Glavna junakinja je hkrati tudi antijunakinja in njena dejanja so vse prej kot hvalevredna. Lahko zapišem, da starši, ki bodo knjigo prebrali, ne bodo želeli, da bi jo prebrali njihovi najstniki. Lahko je razumljena povsem narobe. Starši pa seveda želimo otrokom najboljše in sem sodi tudi izločanje vse slabe vplive iz njihovih življenj. Želimo jih nadzorovati, ves čas vedeti, kje so in s kom, kaj počnejo. In tudi to nikakor ni dobro.
Knjiga Živi pesek je po eni strani krut prikaz realnega stanja in po drugi strani malenkost pretirava v soočanju z najstniškimi težavami. Vsekakor se boste med prebiranjem vprašali, kam se pogreza današnja mladina in kam družba? In če se boste sprva še spraševali, kdaj se bo v knjigi kaj zgodilo, se bo vam v glavi veliko dogajalo še po prebrani zadnji strani. Preberite, razmislite in se pogovarjajte!
Založba Mladinska knjiga, 2019
maticpise.com 