Knjiga Mihe Kovača z zanimivim naslovom ima podobno zanimiv podnaslov – 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Torej, knjiga, ki bi jo morali prebrati vsi, predvsem pa tisti, ki ne berejo radi in ki so prepričani, da je branje dolgočasno, zanj nimajo časa in od njega ne bodo imeli nič.
Miha Kovač ima ogromno izkušenj s knjigami – fizičnimi in digitalnimi. Ne le, da jih bere, ampak jih (očitno) tudi piše, takorekoč cela njegova družina je tako ali drugače vpeta v in med knjige, poleg tega je bil dolga leta tudi urednik na naši največji knjižni založbi. No, pa ne le to – zadnjih pet let je sodeloval v obširni mednarodni raziskavi Eread Cost v družbi kar 180 strokovnjakov s celega sveta, glavna tema pa je bila seveda vpliv digitalnega na klasično. Tisti, ki Miho poznate, veste, da je brez dlake na jezik, iskriv in duhovit in da stvari pove tako, kot pač so. In ta knjiga ni na noben način obračunavanje z družbenimi omrežji, e-knjigami in vsem tistim, kar nas vsakodnevno spremlja. Ne, avtor prizna, da je seveda tudi sam uporabnik vsega današnjega nujnega zla. Ob tem pa poudarja, izpostavlja in osvetljuje, zakaj klasične, torej tiskane knjige ne smejo in ne bodo kar tako izumrle in kaj branje prinaša s seboj.
Mimogrede, tudi sam uporabljam vse našteto nujno zlo. Nenazadnje – članek pišem na računalnik, objavil ga bom na spletni strani in ga med vas delil prek družabnih omrežij, elektronske pošte, mnogi pa ga boste prebrali kar na zaslonu svoje nepogrešljive mobilne naprave. Mobilne naprave, ki je, sploh v zadnjih letih, resnično postala najbrž največji in najpomembnejši izum in ga na nek način lahko postavimo ob bok kolesu, ognju (dobro, ni ravno izum), parnemu stroju, elektriki itn. Takorekoč vse, kar se dogaja, imamo lahko nemudoma ne le na dosegu roke, ampak tipke.
Še preden boste začeli knjigo brati, vas čaka 10 razlogov, zakaj NE beremo knjig v digitalnih časih:
- nimamo časa,
- knjige so predrage, v knjižnicah pa so knjige, ki nas zanimajo, pogosto izposojene,
- raje gledamo serije,
- knjige nas ne zanimajo,
- na pametnem telefonu najdemo vse, kar nas zanima,
- v prostem času raje hodimo po trgovinah in se družimo s prijatelji,
- družbeni mediji so zakon,
- v poplavi knjižne ponudbe se ne znajdemo,
- knjige so iz nekih drugih časov in,
- branje knjig je prenaporno.
Za nekoga, ki knjige bere, jih piše in piše o njih (tokrat govorim o sebi, pa za Kovača velja podobno, le da je pri pisanju in objavljanju seveda uspešnejši), so našteti razlogi neumnost. In če kdaj, se je to pokazalo tako v prvi polovici leta in ko smo morali biti doma. Starši smo zgroženi ugotavljali, da naši otroci ne znajo pisati, ne razumejo najbolje prebranega besedila, nimajo sposobnosti obdržati fokusa za več kot 15 minut in se zdaj, pol leta kasneje, spopadamo s prekomerno težo otrok (vsaj tisti, ki se niso gibali in so priporočila o ostajanju doma vzeli čisto dobesedno) in spletno odvisnostjo (spet vsi tisti, ki so otrokom za ljubi mir pustili popolno svobodo nad uporabo mobilnih naprav). Ampak – imeli smo res veliko časa, ki ga nismo mogli preživljati niti s prijatelji in še manj v trgovinah, pravljati nenujnih nakupov, družbeni mediji so bili polni enih in istih lažnih ali pa zastrašujočih novic, serije smo si pogledali in … doma se knjižne police šibijo pod težo še neprebranih knjig. Govorim na splošno, čeprav priznam, da smo se tudi pri nas doma soočili in se še soočamo z marsikaterim od zgoraj naštetih problemov.
In kako nam knjige in branje pri vsem skupaj lahko sploh pomagajo? Avtor nam ponuja 10 (po mojem skromnem mnenju odličnih) razlogov za branje knjig v digitalnih časih, pa tudi sicer:
- če znaš dobro brati, vidiš in slišiš več,
- če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več rečeh,
- če daljša besedila bereš s papirja, jih razumeš bolje, kot če jih bereš z zaslona,
- če uporabljaš zaslonske tehnologije in bereš knjige, se naučiš misliti na dva različna načina,
- če bereš, lažje razumeš druge ljudi,
- otroci, ki odraščajo v beročem okolju, so v življenju uspešnejši,
- med bralci je več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi kot med nebralci,
- branje je napor, a je lahko tudi užitek,
- branje v tujem jeziku je okno v svet, od koder vidiš tudi domov,
- z branjem knjig se učiš misliti z lastno glavo.
Kimam in se strinjam. Sam sem knjižni molj od malih nog in če se je skozi leta spreminjalo dobesedno vse, se dve stvari nista nikoli spremenili – obožujem knjige in glasbo. Lahko rečem, da si brez tega ne znam predstavljati življenje. Oboje mi je predstavljalo zatočišče, tudi beg, včasih celo pred samim seboj. In zato, ker sem prebral toliko (različnih) knjig, sem, kar sem. In menim, da sem dober človek. Razgledan, empatičen, dober sogovornik, poslušalec, razumem marsikaj in na različne načine, se znam prilagajat in obenem vztrajat. Knjige so resnično naše okno v svet – v preteklost, sedanjost in prihodnost. Knjige nam na marsikateri »zakaj« ponudijo »zato« in lahko celo več kot enega in tudi kadar smo prepričani v »svoj zato«, lahko v knjigah srečamo nov »zakaj« in tako odkrivamo, raziskujemo dalje. Včasih ne le s pomočjo knjig, ampak tudi s pomočjo pametnih naprav, spleta, prek »klepeta« z nekom na drugi strani sveta, ki ga najbrž ne bomo nikoli spoznali v živo, a nam je spet odprl povsem nov pogled na nek »zakaj« ali »zato«.
Mislim, da je bil George R. R. Martin tisti, ki je izjavil, da bralci živijo 100 življenj, nebralci pa le eno. In v bistvu je to. Kovačeva knjiga Berem, da se poberem je lahko odlično izhodišče, polno utemeljenih, celo znanstveno podprtih razlogov, zakaj brati. Včeraj, danes, jutri, za vedno. Za bralce in nebralce, starše, učitelje in še koga. Predvsem za tiste »pametnjakoviče«, ki mislijo, da so pojedli pamet celega sveta, pa včasih ne ločijo niti med »zakaj« in »zato«. Za tiste, ki ne znajo živet niti svojega življenja, kaj šele, da bi drugim pridigali o tem, kako živeti. Berite!
Založba Mladinska knjiga, 2020
maticpise.com 