Zoran Predin je odličen pripovedovalec zgodb, kar seveda vedo vsi ljubitelji njegove glasbe in še bolj obiskovalci koncertov. Lahko rečem, da me novica o pisanju romana ni presenetila, ampak sem se predvsem vprašal, zakaj je čakal tako dolgo?
Mongolske pege so roman, ki bralca preseneti – tako z zapletom, liki, njihovo usodo, res imenitnim prepletom, pa vsemi podtoni in predvsem tempom. Poplava likov, prizorišč, humorni dialogi vas bodo prikovali h knjigi in branju, saj vas bo seveda zanimalo, katerega od junakov boste spremljali v naslednjem poglavju in še bolj – kakšna bo njegova usoda. Obenem je knjiga zelo »predinovska« – zaplet, pogosto poln naključij, nenavaden preobrat, za katerega se zdi, da ga je spisala usoda in polno dovtipov, prebliskov, filozofskih iskric in poetičnosti.
Glavnega junaka Mongolske pege nimajo. Zelo dolgo boste čakali tudi, da boste prišli do naslovnih mongolskih peg in njihovega pomena. Lahko bi rekli, da je glavni junak družina Dimec, ki jo začnemo spremljati v času turških vdorov sredi 16. stoletja in jo spremljamo skozi desetletja in stoletja burne slovenske zgodovine vse do leta 2018. Morda bi lahko rekli, da je glavni junak vodnjak, pri katerem se vse skupaj začne in okoli katerega se vse skupaj vrti. Še boljše bi bilo, če bi rekli, da je glavni junak zlat prstan s smaragdom … ali pa zelene oči, ki jih ima le 2 % prebivalcev na svetu in kar 20 % Turkov.
Priznam, da sem si sprva zelo težko predstavljal, kako bo Predin speljal in združil zgodbo. Začne se, kot rečeno, sredi 16. stoletja med turškimi vdori na slovensko ozemlje in že v naslednjem poglavju smo v času po drugi svetovni vojni. Sprva se mi je zdelo, da kakšno zgodbo predolgo snuje in jo prehitro oz. nenadno zaključi. Potem sem ugotovil, da bi v nasprotnem roman lahko imel trikratni obseg in bi ga ob bok postavili aktualni Follettovi trilogiji, roman pa zato neke posebne dodane vrednosti ne bi imel. Kjer je potrebno, gre v podrobnosti, drugje še tako razburljivo šahovsko partijo lahko v dveh potezah konča s šah matom.
Roman bo vsekakor zanimivo branje za vse, ki so kakorkoli (ekstremno) opredeljeni, saj se bodo po prebranem vseeno malo zamislili, kdo so in od kod prihajajo. Še tako zaveden in veren »novokomponirani domobranec«, član stranke Slovenijo Slovencem (in mislim, da oznaka SS ni naključna!), ki prezira vse neslovensko, je lahko potomec Turkov, njegova žena, sicer kočevska Nemka, pa vnukinja partizanskega generala, ki jih on tako zelo prezira in črti. Brezbožneža je lahko spočel sam škof, indijanski poglavar postane zapit in propadel kavboj, kulisa popolne družine skriva razvaline in ruševine prevar in zlorab, pogumen turški vojak, strah in trepet cele Evrope, pa je lahko prikrit gej. Zgodovina Slovenije na dobrih 170 straneh, pa naj bo napisano komu všeč ali ne. Črno, bele in rdeče ter vsi odtenki vmes, pa seveda ogromno zelene.
Vse te preobrazbe, razkritja, obračanje proti vetru, oportunizem in iskanje svojega prostora v nekem času, nam je seveda vsem še kako znano. Tudi Zoranu Predinu. V romanu je zagotovo tudi nekaj avtobiografskega. Odraščanje v povojnem Mariboru, »indijanci«, upiranje in koketiranje s političnimi opcijami, iskanje in odkrivanje samega sebe. Hrepenenje in ljubezen, skrita, prikrita ali iskrena. V celem romanu pravzaprav ni junaka, ki bi bil brez madeža. Vi poznate kakšnega?
Ne morem mimo zanimivih uvodov v poglavja, ki nam vsaj malo namignejo, v katerem obdobju bomo in kaj se bo dogajalo. Zanimiva dejstva, statistika, zgodovina, običaji, … Predin seveda ni mogel mimo glasbe in literature – tu poklon Arsenu Dediću, tam navajanje Bulgakove klasike Mojster in Margareta, pa Lidija, ki piše pismo v vojsko in izrazi, ki si jih zlahka predstavljam kot naslove njegovih pesmi, npr. Vitez zlomljene karnise ali pa Poglavar električnega kabla.
Predin je z Mongolskimi pegami letvico postavil precej visoko. Kaj drugega od njega sicer ne bi niti pričakoval, saj ni eden tistih ustvarjalcev, ki bi bil zadovoljen s povprečnim, ampak hoče vedno najboljše. Lahko rečem, da mu je (tudi) v tem primeru uspelo.
Založba Litera, 2020
maticpise.com 