
Priznam, da o grški kulinariki nisem imel pojma, dokler nisem prvič obiskal Grčije. In ker to ni bil maturantski izlet, ki bi ga preživel v znamenju alkoholnih pijač, ampak neke vrste predporočno potovanje, povrh vsega pa na Kefaloniji …
Kako posebna je bila Kefalonija sem se prepričal sicer šele naslednje leto na otoku Samos, kjer je bilo od slastne grške kulinarike komaj kaj. Mogoče sva imela samo srečo, ne vem, ampak tisto, kar sva zjutraj še opazovala zoreti na vrtu za hotelom, je bilo zvečer v skladi oziroma na krožniku. Okus tistih paradižnikov, paprik, jajčevcev, kumar, oliv in druge zelenjave, mesa, prilog, poplaknjeno s šilcem (ali dvema) ouza ter njihovim vinom ali pivom … božanski zajtrki in nepozabne večerje, ko se je strežno osebje vsak večer znova čudilo, kako lahko dva Slovenca toliko pojesta. Z užitkom.
In res sem se razveselil, ko je izšla knjiga Okusimo Grčijo, ki jo je za nameček napisala Slovenka. Marjana Fras je poročena z Grkom in je kar 28 let živela v Grčiji in kot lepo zapiše uvodoma, je tudi sama grško kulinariko (ter običaje) začela spoznavati šele tedaj. In bila hitro prevzeta, saj je njihova res slastna. Avtorica v knjigi ni ostala le pri receptih, ampak je opisala tudi nekaj najbolj značilnih grških tradicij – kolednice in grško novo leto, pustni ponedeljek (oziroma apokria), veliko noč, krvne spore, kaj se dogaja ob krstih in kaj ob porokah, seveda pa ni mogla niti mimo grškega izvoznega artikla številka 1 – olivnega olja (ne spreglejte namiga za izdelavo naravnega mila!). In da pri vsem skupaj ne gre le za prepisovanje receptov, so ob receptih številna opažanja, namigi in tudi kakšna mala skrivnost, da so jedi še boljše.
Sama kuharica je razdeljena tipično (grško) – predjedi, juhe (ki za Grčijo niso ravno značilne in jih uživajo predvsem pozimi, da se z njimi pogrejejo), pa solate (ki jo tam dobite že na začetku in ne, kot pri nas, ob glavni jedi), nato pa zelenjavne jedi, pite, mesne jedi, pa seveda ribe in morske sedeže ter za piko na i, sladice. In ja, od grške kulinarike sem očitno prej poznal musako, čigava je baklava, si pa rajši ne upam spraševat.
Našli boste recepte za klasike, kot so humus s čičeriko in različne namaze (iz rumene leče, jajčevcev, …), različne »prigrizke« iz testa, raznolike in povečini zelenjavne juhe, seveda grško solato in tzatziki, slastne recepte za nadevano zelenjavo (paradižnike, bučke in bučkine cvetove, paprike), pa z rižem nadevane vinske liste (dolmadakie), njihove fantastične pite (sirove, špinačne, mesne, ribje, porove, …) in mesne jedi, kjer radi uporabljajo predvsem svinjino in jagnjetino, občasno tudi ovčetino in kjer ne gre mimo meni spet ljubega pasticia in musake, girosa in mesnih kroglic. Pri sladicah vas bo prepričala baklava, najbrž tudi halva ter razni zvitki.
Presenetijo namaz iz ribjih iker, simpatična predjed sove (ali kukuvagia), sufle s sirom (kjer znate imate težave z grškimi siri, ampak je tudi tu avtorica namignila, katere naše sire lahko uporabite), osebno so me kot »novost« prepričale bučkine polpeto s feto in pita z mlečno kremo. Zmesti vas znajo merske enote, saj so marsikje uporabljene skodelice in najbrž veste, da je skodelica po teži lahko zelo različna, avtorica pa uporablja kar običajne čajne skodelice. Tudi pri listnatem in vlečenem testu bodite previdni, če kupujete že pripravljeno, saj končen rezultat morda (najbrž) ne bo enak tistemu v knjigi.
Odlični recepti, prepričljive fotografije in če se boste malo potrudili z izborom zelišč (če imate kakšen domač zeliščni kotiček, toliko boljše) ter seveda samo pripravo, si boste doma brez težav pričarali kulinarično vzdušje Grčije. Brbončice se že veselijo …
Mladinska knjiga, 2020