Naredte revolucijo, (za) Kuzle (gre)

Naredte revolucijo (za) Kuzle (gre)

Ta teden bo malo bolj punk obarvan – po antologiji slovenske punk poezije Zamenite mi glavo, tokrat še zanimiva zbirka skladb idrijske zasedbe Kuzle v izvedbi drugih izvajalcev. Zasedbi so se poklonili raznoliki izvajalci – od jazz-pop Okustičnih, do mednarodnih Dubioza Kolektiv, punk sodobnikov in mnogih drugih, žanrsko nepredvidljivih izvajalcev.

Kuzle so bile vsaj pri meni dolgo časa tisti punk band, v katerem je nekoč deloval Dare Kaurič, človek z najbolj nadležnim in popačenim glasom, ki je krasil vsako pesem meni nikoli posebej ljubih Kingston. No, tam je svoj pečat pustil tudi Iztok Turk, ki se je kasneje proslavil tako kot član podobno kultnih, a mnogo bolj priljubljenih Videosex in seveda nato kot izvrsten producent. Poslušal sem o Vahidu, pa se mi iskreno povedano niti sanjalo ni, kdo je ta Vahid in zakaj je nek »Bosan’c« lahko tako pomemben. Dejstvo je tudi, da sem najstniško punk fazo bolj intenzivno doživljal skozi gangsterski rap Ice-T-ja in drugih podobnih izvajalcev. Seveda, so bili Niet, pa Pankrti, ampak tu se je moje poslušanje (slovenskega, pa tudi sicer) punka takorekoč nehalo. Punk val me je ujel kasneje, ko sem začel malo bolj raziskovat in kopat po glasbeni zgodovini, ko so me pritegnile majice Dead Kennedys in Clash, pa seveda Ramones, Sex Pistols, Jella Biafre, Anti Nowhere League in drugih. In ko sem ugotovil, da je v slovenskem punk seveda še veliko več – Otroci socializma, Indust Bag, Šund, Lublanski psi, Čao pičke, Berlinski zid, Via Ofenziva, kasneje Carina, O!Kult, da ne gre spregledati hrvaških Termitov in seveda tudi ne Kuzel.   

Idrija je bila in ostaja posebno mesto. Rudnik živega srebra, zaprtost doline in obenem odrezanost od Ljubljane, pa srednje šole, ki so bile zelo »dekliške« in če dobro pomislim, je bilo vse skupaj na nek način podobno Trbovljam, kjer se je ravno tako rojevala in odvijala prav posebna avantgarda. In čeprav so Kuzle delovali res kratek čas, so tudi posredno pustili pečat in vplivali na naslednje rodove glasbenikov v Sloveniji. Tudi iz te kompilacije je razvidno, na koga vse, saj imamo opravka z res pestrim naborom sodelujočih.

Ploščo bi lahko razdelil kar na klasično A in B stran, kjer je A stran vsekakor tista, ki bo šla bolj v ušesa, saj so skladbe in izvajalci bolj znani in bolj v duhu Kuzel. Noctiferia surovo in brutalno obdelajo Smej se, Alo!Stari klasično punkersko, čeprav z nekoliko osveženim besedilom, Poljubi me, Pigs Parlaiment so zelo jezni v Na cesti, podobno kot v drugi polovici Banditi z Reka-Postojna-Ljubljana, EightBomb so samosvoji v Naredte revolucijo. Presenetita Grega Skočir in Zoran Čalić v akustični Igor Silni in še toliko bolj Okustični z Moja mama (ki smo jo v tej bolj pop različici že slišali tudi s strani Videosex), ki je najbrž najbolj znana pesem Kuzel, ki jim je ne bi nikoli pripisali. K svojim glasbenim koreninam so se vrnili tudi Zmelkoow (Skrivnosti mladih src), Koala Voice (Ostan idiot) me osebno le redko prepričajo in tudi tokrat ni nič drugače, enako velja za Jureta Lesarja (Superlim), ki pa poskrbel za instrumentalen presežek. Tu je potem nekaj nenavadnih izletov – Nick Kay v zelo elektronski Prazni generaciji, razigrani solo ustvarjalec Shaun Banks (Ti si zvezda) je zelo rock’n’rollerski, Haris Pilton (Vse je u redu) funkyjaško navdahnjen, Clockwork Psycho (Vse je isto) pa so druga, ženska, psihobilly plat izraza, kot ga pokažejo EightBomb.

Zmagovalci so vsekakor Dubioza Kolektiv s, sedaj lahko rečemo, nesmrtnim Vahidom. Zgodbe o tem nesrečnem Vahidu pač ne pojejo Idrčani, ampak Bosanci. O Bosancu. Bridko, resnično, doživeto, pa še vedno s tistim kančkom zdravega bosanskega cinizma in seveda v prepoznavnih Dubioza ritmih. Oni so tisti, ki lahko pesem (in Kuzle) ponesejo v svet, ko bodo enkrat spet lahko potovali in nastopali. In upam si trditi, da bodo mnogi mislili, da je pesem njihova, saj sporočilo tudi po štiridesetih letih ostaja enako močno.

Odličen poklon glasbeni skupini, ki ji za čas delovanja ni uspelo zasloveti, so pa več kot očitno pustili trajen pečat na slovenski glasbeni sceni. In veste kaj, manjka nam takšnih. Časi pa kar kličejo …

Rating: 5 out of 5.

ZKP RTV Slovenija, 2020

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: