Knjigo Evidenca, drug del sicer nepovezane trilogije Rim – Ljubljana – Bruselj sem v roke vzel s kar nekaj strahu in dvomi. Prva knjiga Pogodba, čeprav dobro napisana in z zanimivo zgodbo, me preprosto ni pritegnila – vse skupaj je bilo preveč zapleteno, zahtevala je poznavanje situacije v Italiji in čez zgodbo sem se prebijal z obilo težavami.
Takoj na začetku lahko priznam, da je Evidenca nekaj povsem drugačnega. Morda tudi zato, ker je glavnina dogajanja Ljubljana oz. Slovenija, kjer nam je situacija seveda dobro znana, čeprav je potrebnega kar nekaj poznavanja zgodovine in dogajanj v bivši skupni državi. Ampak, vrtinec zgodbe in tok pripovedovanja te kaj hitro potegneta …
Izhodišče zgodbe je razmeroma preprosto in je pravzaprav »dolg« avtorice, ko je na začetku svoje novinarske poti pisala o domnevnem pranju denarja sicilijanske mafije v posojilnicah slovenskih igralnic, ob tihem in skritem odobravanju politike seveda. Mojca Širok, danes ena najbolj slišanih in pronicljivih dopisnic iz Bruslja (kar obeta zanimiv, čeprav morda spet preveč interno obarvan zaključek trilogije), je svoje raziskovanje razvila v napeto zgodbo, skozi katero spoznavamo mnogo tistega, kar je v našem okolju narobe.
Začne se – klasično in predvidljivo, s truplom. Tuj avto, ki onemogoča dostop do garaže upokojene profesorice Alme Zevnik, v njeni zaklenjeni garaži pa truplo. Nenavadno je, da na kraj zločina niso prišli policisti, ampak kriminalistična enota. Še bolj nenavadno je, da je truplo Enzo Berardi, upokojeni italijanski poslovnež, ki je v preteklosti vlekel številne niti. Avto, parkiran pred garažo, pa je last prodorne, naporne in ne najbolj priljubljene novinarke Mine Kralj, ki slovi po svoji brezkompromisnosti.
Potem imamo tri neustrašne novinarje novičarskega spletnega portala, ki z nekaj sreče in veliko raziskovanja odkrijejo čudne posle z zemljiščem ob največjem letališču. Posli so čudni zato, ker je vanje vpleten pomemben poslanec Stane Luznik, ki je tesno povezan z Borutom Lesarjem, ministrom za promet in infrastrukturo ter kandidatom za Evropski parlament. Tega istega ministra Mina Kralj obtoži, da je bil sodelavec jugoslovanske službe državne varnosti oziroma UDBE.
In potem pridemo do naslednjega dela, ki pa znova ponudi kar nekaj vprašanj. Načelni vodja kriminalistične skupine David Valenti ve nekaj, še nekaj več sluti, a se zgodba noče povezati v celoto. V ozadju sta namreč dve močni osebnosti, ki vlečeta niti – tihi upokojenec (a naj vas ta opis ne zavede!) Štefan Gorenc in poslovnež Bruno Devetak, ki posle počasi predaja sinu Robertu.
Razvozlavanje tega zapletenega klobčiča bralca odpelje v čase pred osamosvojitvijo Slovenije, ko se je dogajalo marsikaj. Pletle so se tesne vezi, skrivali ali uničevali so se dokumenti, ki bi lahko zapečatili marsičigavo usodo, opravljali so se posli, za katere je vedela politika in ki so mnogim pomagali ne le obogateti, ampak tudi pridobiti ugled in položaj, ki ga pač zlepa ne bodo prepustili. Usluga da uslugo, roka umije roko, a vendarle je treba imeti prijatelje blizu, sovražnike pa še bližje. In, kaj je sploh evidenca?
Zgodba se pravzaprav odvije v vsega skupaj treh dneh, s kar nekaj (neprijetnimi) presenečenji in tudi dokaj odprtim zaključkom. Daleč od srečnega ali predvidljivega. Nimam pojma, kaj nam bo prinesel zaključek trilogije, čeprav sklepam, da se utegneta obe zgodbi nekako združiti in da bomo vplivno mrežo mafije in gospodarstva spoznali še na evropskem parketu. Pa seveda njihov vpliv tako na gospodarstvo kot medije in nenazadnje na usode čisto vseh.
In če sem zadnjič navdušeno pisal o Rdeči kapici Irene Svetek, ki pa je žanrsko in vsebinsko povsem drugačna, hladen nisem ostal niti ob Evidenci Mojce Širok. Zgovoren in nazoren prikaz moči kakršnekoli hobotnice že, ki ima svoje lovke tudi v Sloveniji in ko zgrabi, plena lepa ne spusti, saj ji omogoča ne le preživetje in življenje, ampak predvsem brezskrbno uživanje. Vsekakor branje, ki ga ne gre spregledati in ki ga boste težko odložili. (morda naši avtorji niso tako mednarodno prepoznavni ali slavni, ampak ko zadnje čase govorimo o uspešnih športnikih – srečo imamo, da imamo kar nekaj avtorjev, ki jih zlahka postavimo ob bok tujim uspešnežem).
Mladinska knjiga, 2021
maticpise.com 