
Jernej Dirnbek je najbolj znan kot avtor, pevec in še kaj številnih uspešnic zasedbe Mi2, tokrat pa sem ga spoznal tudi kot avtorja kratkočasnega romana Tramp, v katerem s pričakovano in vseprisotno humorno noto opisuje nerodno ugrabitev brezdomca …
Glasbena skupina Mi2 so v slovenskem glasbenem prostoru nekaj posebnega. Saj se spomnite njihove zloglasne in ušesa parajoče Črtice, ki jo v tisti izvirni izvedbi lahko označim kot nekaj zares slabega in neposlušljivega. Skupina se je skozi leta in desetletja razvijala, nadgrajevali so svoje znanje in predvsem so z leti postali vse boljši pripovedovalci zgodb. Črtica je na tej poti razvoja postala pravi rock hit! Njihove zadnje plošče lahko označimo kot uspešnice, koncerte, ki so odlično sprejeti po celi Sloveniji, pa kot nekaj obveznega za doživet. Iz projekta za pozabit so postali rock skupina, ki jo z veseljem poslušam. Kritične zgodbe, socialna nota, raziskovanje medčloveških odnosov, kakšna zabavno vpletena anekdota in prijaznost ušesom.
Tudi zato sem bil res radoveden, kakšno zgodbo je napisal njihov »kolovodja« Jernej in če se je vse skupaj sprva zdelo preveč preprosto, na trenutke pa tudi za ušesa privlečeno, sem knjigo le stežka odložil. Glavna junaka sta Metod Tkalec, ki je zapravil pravzaprav vse (in to ne malo), kar je na ne ravno transparenten način zaslužil (morda je bil stranski lik v Jagrovem Cajhnu?) in pa Zmago Potrč, lokalni varnostnik, oba naveličana pustega življenja in brez prave želje, da bi denar za življenje zaslužila s trdim in poštenim delom.
Beseda da besedo in družno prideta na idejo, da lahko koga ugrabita in za to osebo zahtevata odkupnino. Ampak, ker se teh stvar oba lotevata prvič, ne bi bilo slabo narediti enega treninga in morda najprej ugrabiti koga manj pomembnega. Idejo sicer odlično razdelata in pod pretvezo, da Metod piše novo knjigo in potrebuje mir, najameta lovski dom ob poti na Kum. Potem neke noči v Ljubljani izvedeta ugrabitev in ugrabita dobesedno prvo osebo, ki jo srečata – vidno okajenega brezdomca Trampa.
In tu se zabava začne! Že ob dialogih med Metodom in Zmagom se boste občasno držali za glavo, bolj verjetno pa za trebuh od smejanja in ko se nenavadnemu ugrabiteljskemu paru pridruži še ljubljanski brezdomec … slednjemu seveda ni hudega, saj je pod streho, na voljo ima celo sanitarije, ves čas dovolj hrane in predvsem pijače. Metod začne z intimnimi obiski lovčeve žene Samante, Zmago pa je vse bolj zmeden. Ne ve več, kdo je glavni (pobudo je naenkrat prevzel Tramp), na ugrabitev pravzaprav nihče ne reagira (res nenavadno, da brezdomci ne zbirajo denarja za svojega kolega) in vse bolj se mu zdi, da po njegovem zelo bistremu Metodu vajeti uhajajo iz rok.
No, iz rok jim vajeti dejansko uidejo, ko lovec Ivan posumi, da ga žena vara in ona s prstom pokaže na krivca – pisatelj Metod jo je želel posiliti! Tega pa lovec ne bo dopustil in krene na lov. Pravočasno opozorjen »plen« pa v beg! Nadaljevanje lahko opišemo kot komedijo zmešnjav, v katero se vpletejo kriminalisti (med njimi celo Taras Birsa!), Trampova odtujena sestra Dorotea, tihi vodja brezdomcev Brada in celotna Lovska zveza Slovenije.
Zabavnih vložkov, humornih zapletov in odličnih dialogov ne manjka in Dirnbeku je vsekakor uspelo obdržati zgodbo v mejah normale, čeprav se na trenutke zazdi, da mu vse skupaj razpada. Knjigo bi težko opisali kot kriminalko (čeprav v osnovi to je), vsekakor pa med vrsticami lahko zasledimo kar nekaj ostro naperjenih puščic proti stanju duha v naši državi in kako je poskrbljeno za ljudi z dna. Slabo. In slab ter brezizhoden položaj jih nemalokrat prisili v obupne poskuse reševanja lastnih življenj. V knjigi je vse preveč resničnega, da bi prebrano knjigo zgolj odložili in pozabili nanjo.
Litera, 2021