Sylvaina Neuvela ne poznam in njegove mednarodne uspešnice The Themis Files nisem prebral. Preizkus sem naročil v prvi vrsti zato, da podprem delo nekaj kolegov, ki so poskrbeli za izid knjige pri nas in seveda tudi zato, ker me je pritegnila vsebina.
Povzetek povzetka bi bil tako nekako – Idir opravlja preizkus za pridobitev britanskega državljanstva. Preizkus je sestavljen iz 25 (banalnih) vprašanj, ampak pravilni odgovori odločajo o njegovi in usodi njegove družine. Potem pride do nenadnega preobrata in Idir se znajde v položaju, ko lahko odloča o življenju in smrti in je soočen z vrsto res težkih moralnih odločitev. Vsak bralec se bo strinjal, da se sam v takšnem položaju ne bi želel znajti.
Zgodba se dogaja v ne tako oddaljeni prihodnosti, a zdi se, da migrantske krize napovedujejo, da bodo tovrstni preizkusi za pridobitev državljanstva kmalu postali nekaj samoumevnega. Marsikje po Evropi so pogoji že sedaj ostri, a se bodo skoraj zagotovo še zaostrovali, sploh ob politični retoriki, da so migranti teroristi, džihadisti, posiljevalci in pač vse slabo. Ne, nihče od nas ne bi želel biti v tej vlogi oz. tem položaju, sploh v današnjem času.
Idir je z družino, ženo in dvema otrokoma, v Veliko Britanijo prišel oz. pobegnil iz Irana. Da se jim je tudi tam zgodilo marsikaj groznega (puške, streljanja, klečanje, strah) in da se je tam za njihovo dobro žrtvovala žena, je jasno skozi pripoved. In čeprav se sprva zdi, da je Velika Britanija popolna, mora Idir opraviti preizkus. 25 vprašanj. Od tako banalnih »Kateri svetnik je zavetnik Walesa in kateri dan mu je posvečen?«, morda »Javni prevoz je prijazen do narave. Je ta izjava pravilna ali napačna?« do recimo »Katerega leta je v bitki pri Bosworthu umrl kralj Rihard III.?« ali celo »Koliko je bila stara Mary Stuart, ko je postala kraljica Škotske?«. Pomislite, da se odločite preseliti na Kitajsko, Japonsko, morda v Brazilijo ali v kakšno od evropskih držav in dobite na mizo takšen vprašalnik. Včasih sicer s po štirimi možnimi odgovori, ki pa so vsi precej verjetni. Bi znali odgovoriti na 25 takšnih vprašanj o Sloveniji?
Idir odgovarja. Nekaj zna, nekaj sklepa, malo razmišlja, se spominja življenja v Iranu, povezuje spomine in asociacije. A pri preizkusu je pravzaprav bolj pomembno to, kako Idir počne vse drugo. Kajti, ni se znašel le na preizkusu, ampak v posebnem eksperimentu, kjer usposobljeni ljudje preko simulacije spremljajo in opazujejo vsak njegov gib, grimaso, odziv na seksizem, majhne zvijače … pač, nekakšen Veliki brat, ki mu bo morda dodelil državljanstvo. On ta čas leži na bolniški postelji, priklopljen na vse mogoče naprave in preizkus opravlja skozi virtualno resničnost. On tega ne ve.
In potem se zgodba zlomi, ko v stavbo vdrejo teroristi, začnejo streljati, jemati talce in zgolj zato, ker je želel pomagati ustreljenemu človeku, na piko vzamejo Idirja. Samarijan je vzdevek, ki ga dobi. Vsakih 15 minut bo moral on izbrati med dvema naključno izbranima, kateri bo živel in kateri umrl. Kako resno je, spoznamo po prvih 15 minutah, ko se Idir ne more odločiti in umreta oba. Ampak še enkrat – vse je preizkus, eksperiment. Skrbno načrtovan in strokovno nadzorovan. Talci so premišljeno »nastavljeni«, dialog voden in se vrti okrog vprašanj preizkusa, ki se še vodji teroristov zdijo popolnoma trapasta, a seveda je vsak sklop, vsaka faza bolj zahtevna. In Idirjevi odzivi so tisti, ki prinašajo točke. Točke pa državljanstvo, ali izgon nazaj v Iran.
In sedaj pomislite … kaj se vam vrti po glavi, ko tudi na naših ulicah srečujete takšne in drugačne ljudi, za katere je jasno, da niso Slovenci, pa tudi turisti ne? Kolikokrat vaše misli potemnijo, ko na ulici ne slišite več slovenskega jezika in se morate vi po trgovinah in celo uradih truditi v kakšnem tujem jeziku, da dobite želeno? Ne, seveda ni nič od tega prav, ampak kaj pa je prav? Bi vam bilo prav, če bi vam »tujec« rešil življenje? Bi vam bilo ljubše, če bi za naslednjo smrt izbral nekoga poleg vas? Knjiga Preizkus je vsekakor odličen preizkus naše moralnosti in zavedanja, da na svetu pač nismo sami in da smo na v naslednjem hipu lahko tudi sami na drugi strani. Drugi strani življenja, drugi strani biti nekje domačin.
Kakorkoli je zgodba kratka, je vse prej kot preprosta. Tako za branje kot spremljajoč razmislek. Vodja teroristov se zdi kot Idirjeva vest, včasih dobra, drugič slaba, a mu vseeno ne da miru in ga ves čas izziva. Izzvan je tudi bralec. Knjiga, ki jo boste (najbrž) hitro prebrali, a vam še dolgo ne bo dala miru.
Proksima, 2021
maticpise.com 