Prva knjiga Preacher me je seznanila z nenavadnim triom – vsemogočnim pridigarjem Jessejem Custerjem, njegovim dekletom Tulip in vampirskim prijateljem Cassidyjem ter njihovo nemogočo misijo – poiskati Boga. Seznanila, navdušila in prepričala, da pri prvi nisem nehal.
Druga knjiga se začne kar nekako mirno, skoraj spokojno, čeprav ne traja dolgo … najprej je tu Jesus deSade, ekscentrik, ki za svoje orgije potrebuje ogromne količine drog, o spolnih praksah pa ne bi … prepričan sem, da si boste sami ustvarili vtis. Tudi kakšne nore domislice ne boste spregledali in jasno vam bo, zakaj je imel urednik veliko težav s prepričevanjem odgovornih na založbi, da ne bodo ogorčeni Američani vse skupaj zažgali.
In potem je tu Grail, nenavadna organizacija, za katero se zdi, da v resnici vodi celo igro. Tudi to, v katero je vpleten Custer. Pravzaprav igro vsega na svetu in seveda želijo, da tako tudi ostane. Njim odgovarjajo vsi, odklonov pa ni. Religiozni fanatiki, ki že tisočletja ohranjajo čisto kri in imajo za skorajšnji konec sveta že novega mesijo … na čelu organizacije je bulimični Allfather D’Aronique, že 112. po vrsti, okrutni in vsevedni požeruh.
»We work fort he most powerful organization ever to exist. We own presidents. We run countires. We walk between the raindrops.«
In seveda nenavaden zaplet … Cassidyju ubijejo dekle (ki jo je spoznal na koncertu Grateful Dead) in ko enkrat izve, da se je to zgodilo zaradi drog, želi najti krivce. Kar ga najprej pripelje do dveh zasebnih detektivov, ki se ukvarjata s spolnimi prestopništvi, po nekem bizarnem naključju pa se z njima poti križajo tudi Herr Starru, posebnemu odposlancu in neusmiljenemu vojaku Graila. Orgija postane masaker, Cassidy reši Tulip tako, da se izda za Custerja in Starr ga odpelje v Masado. Masada je Grailova trdnjava nekje v Franciji, ki jo je težko najti in še težje osvojiti in kot taka predstavlja imenitno pribežališče, skrivališče in zavetišče za vse, kar Grail počne, pa ne želijo, da bi za to vedel kdo drug. Kar tako ali tako velja za vse njihovo delo.
»You can’t fuck your sister and expect mnuch good to come of it.«
V ječah Masade je en prav pomemben in poseben jetnik, ki bo zagotovo vplival na nadaljevanje zgodbe. Ne gre pa spregledati dveh zelo zanimivih »stranskih« zgodb … prva o Jessejevem očetu, ki mu jo zaupa njegov vietnamski soborec Space in kjer Jesse izve o svojem očetu marsikaj zanimivega, vsekakor tudi številne podobnosti. Druga pa je zgodba o Cassidyju (npr. kako mu je ime), ki kar ostro dregne v rano irskega osvobodilnega boja. John Wayne, Clint Eastwood, mačka v WC-ju, nenavadno parkiranje kolesa in še kaj. Seveda se tudi tu pojavi Saint of Killers, razkrije se nenavadna sorodstvena vez, okrepi se prijateljstvo med Custerjem in Cassidyjem, ljubezensko razmerje med Custerjem in Tulip pa je (in najbrž bo vedno bolj) še vedno na preizkušnji.
Si upam ugibati kaj sledi? Pravzaprav ne. Jasno mi je, zakaj je po tej drugi seriji prodaja začela rasti in da so bili ljudje vedno bolj pozorni na Preacherja. Zgodba je kompleksna, zapletena in nepredvidljiva. Skratka, ima vse, kar odrasel bralec pričakuje od dobrega stripa. Ennis in Dillon sta res vedela, kaj počneta.
Vertigo, 2010
maticpise.com 