Leto je naokrog in za mnoge opazovalce, spremljevalce in radovedneže je znova na voljo težko pričakovana knjiga rekordov oziroma Guinnessova knjiga rekordov z letnico 2022. Rekordi, vsaj tisti novi, so se podirali med 1. aprilom 2020 in 31. marcem 2021 oziroma v enem najbolj nenavadnih let zadnjega (vsaj) pol stoletja – v korona letu.
Covid-19 je svet ne le ustavil, ampak kar vrgel iz tečajev. Ustavilo se je vse znano in neznano, vključno s časom in tako ne preseneča, da nekateri pravijo, da je leto 2020 leto, ki ga ni bilo. Ni bilo potovanj, dogodkov, vsi smo bili v čakalnem krču, ki se zelo počasi sprošča poldrugo leto kasneje. Vseeno so na Guinnessu prejeli skoraj 42 tisoč prijav za rekorde – manj kot običajno in tokrat kar nekaj takšnih neobičajnih ali koronskih, ko so ljudje iskali vse mogoče načine za preživljanje preobilice prostega časa.
In tako boste v najnovejši izdaji knjige zaman iskali kategorije »najdlje trajajoče balansiranje milnega mehurčka na mezincu«, »največ blokiranih računov na instagramu«, »najhitrejše polaganje pločevinke v hladilnik« in še kaj, treba pa je ljudem priznati, da jim ni dolgčas. Človek se seveda vpraša, v čem so ti rekordi tako zelo drugačni od recimo »največja električna napetost iz krompirja«, »največ zaporednih dvigov uteži pod vodo« ali pa »največ sklec na eni roki in s 27 kg teže na hrbtu v minuti«.
Osrednja tema je še kako aktualna in morda največji izziv, pred katerega nismo postavljeni le kot posamezniki, ampak kot družba – podnebne spremembe. V kar 10 poglavjih so predstavljeni takšni in drugačni rekordi s področja varovanja okolja in bojem z učinki podnebnih sprememb – od največje sončne toplotne elektrarne v Maroku, do največjega obrata za recikliranje aluminija in do okolju najprijaznejšega mesta. To je, mimogrede, Stockholm. In kjer so plusi, so seveda tudi minus in žal je tako tudi tako občutljivi temi, ki je z vsemi svojimi minusi pravzaprav sprožila spremembo razmišljanja in ukrepanje. Podatki so dobesedno nori – najvišja temperatura za Zemlji (56,7 stopinj Celzija), največ stopljenega ledenega pokrova v enem dnevu (24 milijard ton vode!), najvišji dvig morske gladine (za 87,61 mm), največ proizvedene odpadne plastike (242 milijonov ton) in morda za piko na i – najpogostejši potrošniški izdelek: plastična vrečka. Svetovno proizvodnjo ocenjujejo na bilijone, bolj zastrašujoče pa je, da jih vsako leto zavržemo okrog 100 milijard in ker so izdelane iz nafte, je to enako 12 milijonom sodčkov nafte!
Knjiga ima tako kar deset zanimivih poglavij, med katerimi velja izpostaviti Ekološke prvake, Čudeže naravnega sveta, Najvišje in najkrajše, Ikone pop kulture, Mlade uspešneže ter Športne junake. V tem poglavju smo zastopani tudi Slovenci, vsekakor pa je zanimivo in aktualno tudi branje o mladih uspešnežih, osem neverjetnih posameznikov, ki svet spreminjajo že pred dopolnjenim 16. letom. Verjeli ali ne – to pač niso vplivneži družbenih omrežij, ampak najmlajša urednica revije (Roxanne Downs za revijo It Girl), Dara McAnulty (najmlajši ornitolog z najvišjem priznanjem Kraljevega društva), nigerijski nogometni virtuoz Chinonso Eche, 11-letni brazilski rolkar Gui Khury, svetovna rekorderka v vožnji z gokartom (Chloe Chambers), pasja koreografinja (Alexa Lauenburger), znanstvenica Gitanjali Rao ter mlada košarkarica Zaila Avant-garde.
Vsako od poglavij ima seveda podpoglavja, kjer boste izvedeli res marsikaj zanimivega in seveda neverjetnega in res bi lahko rekli, da človeška domišljija nima meja. Ali pač preprosta želja po tistih petih minutah slave in biti v nečem pač najboljši od vseh ostalih. Na neki točki sem začel izpisovati tiste najbolj zanimive rekorde, ampak kdo pa pravi, da so zanimivi meni zanimivi tudi vam? Vsekakor pa boste izvedeli res veliko zanimivega in vsekakor tudi novega, saj določena poglavja delujejo kot enciklopedija.
Dodatna pika na i so vsekakor predstavitve in namigi za virtualne obiske 20 najbolj obiskanih atrakcij na svetu – od parka Yellowstone, Amazonije, Velike piramide v Choluli, Macchu Picchu, Louvre, Botanični vrt Kew, sloviti karneval v Riu, Veliki kitajski zid, miniaturna čudežna dežela v Hamburgu, znanstveni center Gvangdžov v kitajskem Gvangdongu, Burdž Kalifa, Uluru, Avstralski ZOO in še bi lahko naštevali. Preverite, pobrskajte po spletu in če že ne morete tja osebno, katero od znamenitosti obiščite virtualno. Dandanes je mogoče vse!
In ker gre za lokalizirano izdajo knjige rekordov, seveda ne smemo mimo naših rekorderjev, kjer izstopa Stanislav Verstovšek, veteranski kolesar na dolge razdalje, ki ima objavljenih kar 8 rekordov – najhitreje odpeljanih 100, 200, 300 in 500 km ter 100, 200 in 300 milj ter najdaljše 24-urno cestno kolesarjenje. Gospod Verstovšek je v 24. urah prevozil kar 914,02 km. Drugega kolesarja morda poznamo še boljše in sicer je to Marko Baloh, ki je najhitreje v zgodovini opravil z razdaljo 1000 km in sicer je za to potreboval 1 dan, 4 ure, 50 minut in 14 sekund. V knjigi je z dvema (dobesedno) dah jemajočima rekordoma tudi potapljačica Alenka Artnik, pa košarkar Luka Dončić z največjim številom doseženih točk v krstnem nastopu v končnici lige NBA (dosegel jih je kar 42). Sam pa sem se razveselil tudi dejstva, da se je v knjigo zapisal Rok Žgalin Kobe, naš oblikovalec, ki je za LEGO oblikoval največji komplet kock, ki je v prosti prodaji in sicer rimski Kolosej s kar 9036 kockami.
Slovenska izdaja Guinness World Records 2022 pričakovano ne razočara. Seveda so v njej zabeleženi tudi določeni precej stari rekordi, kar zgolj dokazuje, kako neverjetni so določeni dosežki in pa kopica tistih neverjetnih, nemogočih in na prvi pogled tudi nesmiselnih rekordov. A se je treba zavedati, da je za pridobitvijo certifikata in dosego rekorda ogromno dela – tako birokratskega kot seveda potem samih priprav in izvedbe. Vsekakor si sam želim, da bomo prihodnje leto prebrali še več pozitivnih zgodb o tem, kako smo poskrbeli za okolje in s tem za vse nas.
Učila, 2021
maticpise.com 