Romanček Petra Svetine je vsekakor ena tistih knjig, ki vam bo ostala v spominu. Vrtinec domišljije, nenavadnih preizkušenj, s skoraj nešteto referencami in ena tistih knjig, ki jo lahko berejo tako otroci kot odrasli, vsekakor pa jo bo vsak razumel po svoje.
Prva in glavna referenca je vsekakor Alica v Čudežni deželi Lewisa Carrolla, le da je tukaj kriv brat, Alica je Anja Klara in njen zvesti sopotnik je podganec Hijacint. Aha, in Anja Klara ne pade v zajčjo luknjo, ampak v zaboj za odlaganje časopisa. Od tu naprej je pravzaprav treba razmišljati čim manj in samo uživati v tej nenavadni pustolovščini …
Mnogi avtorji vam bodo rekli, da je pri pisanju zanimivih, sploh pa domišljijskih ali pustolovskih knjig pomembno to, da glavnim junakom postavite zanimive preizkušnje, t. i. »queste«. Junak gre od preizkušnje do preizkušnje, spoznava prijatelje, premaguje sovražnike, spoznava marsikaj o sebi, okolju, v katerem živi, se nemalokrat vpraša, ali vse le sanja in se na koncu sooči z glavnim nasprotnikom. Saj veste, tako nekako kot v tistih preprostih računalniških igrah, kjer ste morali na koncu vsake stopnje opraviti z glavnim zlobcem, čisto na koncu pa z na videz nepremagljivim supermegazlobcem. Tega ponavadi lahko pomaga samo s pomočjo vseh, ki jih je junak srečal na poti, s pomočjo zbranih izkušenj ter seveda z malo sreče in kakšnim čudežem.
Vlada Rizzi je tista ta glavna negativka, ki jo bo treba premagati, da se bo Anja Klara lahko vrnila domov. Otroci v steklenih kupolah zgolj sklanjajo glave in se igrajo s pokvarjenimi igračami, ob sebi ima zvesta (malce butalska) Ministra za kimanje in Ministra za edino razlago. Seveda tekom romančka izvemo, zakaj je Vlada Rizzi tako neverjetno okrutna in brezsrčna – krivi so starši oz. njena mama, ki je pretepla njenega psička, da je poginil. Anje Klare to ne zanima, ona želi pomagati ujetim otrokom, za katere – kako nenavadno; starši sploh opazili, da jih ni več.
Vse skupaj se poveže in preplete … Anja Klara pade z bratovega kolesa, česar pa brat sploh ne opazi. Starši, ki želijo imeti v življenju mir, otroke založijo z vsemi mogočimi igračami in pripomočki in niti ne opazijo, da jih lahko kakšen pretkan tiran s sladkimi besedami zlahka odpelje. Ker se to pač ne more zgoditi. No, lahko se. Otroci so zaprti v steklenih kletkah in le še kimajo, zasužnjene podgane pa iz njihovih igrač izdelujejo druge (niti ne uporabne, še manj pa kvalitetne) pripomočke, s katerimi Vlada Rizzi odlično služi. Lahko bi rekli, da je vsaka podobnost z resničnimi dogodki zgolj naključje, kajne?
Anji Klari ni vseeno. Želi rešiti otroke. Vladi Rizzi sicer ni jasno, zakaj, prepričana pa je, da ji ne bo uspelo. No, ko moči združijo z vseh vetrov zbrani Anja Klara, podganec Hijacint, Kronikalistka in njen valjček za barve, General ter vojska rdečih in belih, v zgodbo je treba dodati kolut sira in – seveda, skrivnostnega ter izmikajočega se Modrega Portugalca, potem lahko pade tudi Vlada. Vlada Rizzi, da ne bo pomote. Pa ne smem pozabiti na roke, noge, ušesa, glave in številna nenavadna bitja s povsem drugačnim videnjem sveta in samosvojim razumevanjem pravil ter zakonov, ki naj bi vladala.
Otroci bodo romanček Modri Portugalec (preverjeno) dojeli kot nenavadno domišljijsko pustolovščino, starši oz. odrasli pa kot samosvojo kritiko oz. ogledalo sodobni družbi. Spretnim besednim igram Petra Svetine je treba ob bok postaviti domišljene in večplastne ilustracije Damijana Stepančiča, ki romanček še dodatno obogatijo in morda prikažejo v še kakšni dodatni dimenziji. Knjiga, ki nosi neko brezčasnost in jo kot tako lahko postavimo ob bok že omenjeni Alici v Čudežni deželi, vsebinsko Butalcem in po malih modrostih tudi Malemu princu.
Sodobnost, 2021
maticpise.com 