Vihar odmevov

Pa smo ga dočakali, zadnji oz. četrti del serije Zrcalka, ki jo je ustvarila francoska avtorica Christelle Dabos. Zimska zaročenca, Izginotja na Mesečini, Spomin Babilona in naposled še Vihar odmevov. Razplet in zaključek sta daleč od presenetljivega, morda celo od dokončnega …

Tetralogija Zrcalka me je država v svojih krempljih kot Ofelijo nekaj nezadržno vleče k Thornu. Prva knjiga je postregla s pisano paleto likov in nekim osnovnim zapletom, nadaljevanje je bila skoraj klasična kriminalka, tretji del pa potem nastavek za veličasten zaključek. Priznam pa, da sem bil zmeden – Daboseva odlično piše in tu velja izpostaviti tudi fantastičen prevod Žive Čebulj; saj je bilo znova in znova toliko novih zapletov, odkritih, razkritij in prevar, da se mi niti sanjalo ni, kako se bo vse skupaj zaključilo.

Oboki se krušijo in sesuvajo, en za drugim, sami vase, v praznino, v celoti ali ogromnih kosih. Zakaj se to dogaja in kako so z vsem skupaj povezani odmevi? Ali je kriv Drugi ali morda Bog, Evlalija Bog? Kako je Drugi sploh nastal in ali je bila res Ofelija tista, ki ga je osvobodila? Ali je morda Ofelija Evlalija Bog v neki novi, mlajši preobrazbi? Kakšno vlogo imajo odmevi, kaj se dogaja na Podmilonebju, kdo sta Rodoslovca, so morda odgovori v Observatoriju odklonov, kaj za vraga je projekt rogoizobilizem, kako bo na potek zgodbe vplivala Zmagoslava, mala Berenildina hči, ki redno potuje onkraj zavesti, imamo res Prvo in Drugo stran ter še tisoč in eno vprašanje. Kot je to v navadi že v prvih treh delih – knjigo morate brati zelo zbrano in povezano. Trenutek nepozornosti vas bo vrgel iz tirov.

Še nekaj dni po prebrani zadnji knjigi lahko priznam, da se mi sestavljanka ni v celoti postavila na svoje mesto. Seveda je vse pojasnjeno in nikar ne pričakujte pocukranega »happy enda«, ker boste razočarani. Daboseva je z določenimi (glavnimi) junaki približno tako milostna kot George R. R. Martin, z lahkoto zavaja in manipulira, da imamo na trenutke občutek, kot da beremo kakšno telenovelo, kjer se izdajstva in razkritja vrstijo eno za drugim in bralca ves čas drži v šahu – zakaj? To ni vprašanje, zakaj to počne, ker to počne odlično, ampak stanje misli med branjem je ves čas zaznamovano z vprašanjem zakaj?.

Pravzaprav si to vprašanje ves čas zastavlja tudi Ofelija in v tistih redkih trenutkih, ko sta skupaj, seveda tudi Thorne. Zakaj je Bog ustvaril Drugega in zakaj je bila ona tista izbrana – tako za branje Farukove knjige kot sedaj za reševanje Babilona in seveda v prvi vrsti – zakaj je bilo ravno njej namenjeno, da je osvobodila Drugega? In kdo Drugi sploh je? Verjeli ali ne, Drugi je pravzaprav nastal kot odmev, ki mu je Evlalija Bog zaupala takorekoč vse. So pa sence in odmevi različna razodetja istega pojava, ki jih je Rog izobilja potem spreminjal v snov. Ofelija se mora vmes spopasti še s pomembnim izzivom, ki je sestavljen iz treh stopenj – pokore, kristalizacije in odrešenja.

Duhovi posameznih hiš oz. obokov, Oktavijan, Elizabeta, Sekunda, Ambrož in njegov oče Lazarus, seveda Arhibald, Knjige, braljska oz. animska moč, ki jo ima Ofelija in še in še in še. In potem nenadoma pridemo do konca, ki to pravzaprav ni in čisto nič ne bom presenečen, če ne bomo dočakali še (vsaj) ene knjige. Zakaj se mi zdi tako, boste seveda izvedeli na koncu knjige.

Menim pa, da moramo celotno sago Zrcalka razumeti drugače kot zgolj fantastično fantazijsko delo za mladinske in tudi odrasle bralce, enako kot to velja za Gospodarja prstanov, Harryja Potterja, Igro prestolov in še kaj. Babilon in predvsem Babilonski stolp sta tukaj lahko izhodišče razmišljanja. Kako lahko nekaj veličastnega propade in kako je ljudstvo lahko zaslepljeno in slepo verjame voditeljem. Pomemben je vsak posameznik in vsaka podrobnost. Moč različnih bogov in vera v »knjige«, zapisana usoda, spoj različnih (pravih in napačnih) svetov, kultur, jezikov, običajev in usod. Svet je različen in raznolik in kakorkoli si je težko predstavljati cel svet v enem, je bil na nek način Babilon prav to. Bil je veličasten, (vse)mogočen, a bliže, ko je bil bogu, bližje koncu in propadu je bil … in če boga preimenujemo v popolnost, morda pridemo do razlogov za stanje sveta, kot je. Tik pred propadom …    

Sanje, 2021