Pestra in raznolika zbirka kratkih zgodb, ki so jih ustvarili nemški avtorji različnih generacij in ki se dogajajo marsikje po svetu, ena celo v Ljubljani. Vsekakor zbirka, ki je primerna za ljubitelje krajših in ne tako zelo zahtevnih besedil, a se vseeno ne zadovoljijo z dolgočasnim, predvidljivim in celo dolgočasnim.
Slavo Šerc, poznavalec in opazovalec nemškega literarnega ustvarjanja, je poskrbel za zanimiv izbor kratkih zgodb, ki se kar precej razlikuje od njegovega antološkega pregleda nemških kratkih zgodb pred leti, saj je van vključil predvsem avtorje mlajših generacij oz. z novejšimi deli (vsa predstavljena so nastala po letu 2000). Odličen prerez razvoja nemških kratkih zgodb je Šerc pripravil že v predgovoru, avtorje pa boste nekoliko podrobneje spoznali v zaključku knjige.
Zgodbe iz Nemčije prinašajo 16 zgodb 14 avtorjev (Maxim Biller je zastopan s tremi), ki so stilsko in vsebinsko zelo različne.
Nobelovka Herta Muller je predstavljena prva z zgodbo Muha se prebije skozi pol gozda, pretresljivo vojno zgodbo, ki se naslanja na usode ljudi v vojnih taboriščih in njihovo življenje potem. Judith Hermann z Lascio opisuje nenavadno zgodbo prijateljev, ki potujeta po Siciliji in se znajdeta v krempljih nenavadnega romunskega vodiča Francesca in za katero se dolgo ne ve, kako se bo končala.
Maxim Biller je zastopan s tremi zgodbami – Veliki zeleni valujoči listi je zgodba drugačnega para, kjer si dinamiko lahko vsak razlaga po svoje, a je daleč od idealne, 80 centimetrov slabe volje se odvija v Ljubljani in je polna zatajenega hrepenenja, V hladni in temni noči pa je domiselno naslikana zgodba osvajalca, ki večer za večerom poskuša z istim, sicer prepričljivim trikom, ženske spraviti v posteljo. Ali oziroma kako mu uspeva, boste presodili sami.
Sibirija Jenny Erpenbeck je polna ponavljajočih se in izstopajočih motivov (npr. kako je mati svojo tekmico zvlekla za lase in vrgla po stopnicah), a meni osebno ena najljubših. Neobičajna ljubezenska zgodba o starših, kjer je mama preživela taborišče v Sibiriji in ob povratku domov ugotovila, da je njeno mesto ob možu zasedla ena druga. S čimer se ona seveda ne strinja, a zgoraj opisani motiv pripovedovalko spremlja ves čas, enako tudi dojemanje obeh staršev in njunega odnosa.
David Wagner je predstavljen z zgodbo Modra prosojna vodna pištola, še eno ljubezensko zgodbo, iz katere bi Hollywood najbrž naredil pocukrano TV-uspešnico – naključna nesreča, mati samohranilka in osamljen bančni uslužbenec, nekaj nerodnosti in veliko dvomov ter vprašanj. Meni nič, tebi nič Julie Franck bi lahko bila zgodba o prijateljstvu (med Emily in pripovedovalko) ali o ljubezni (med Paulom in Emily), a je v bistvu zgodba o prevari, pretvarjanju in neiskrenosti (med pripovedovalko in Paulom). Saj vam je najbrž trikotnik bolj ali manj jasen?
Strange Little Girl Ralfa Rothmanna je vsaj zame še ena tistih izstopajočih, kjer spoznamo pripovedovalko Constanze in Ellie, njeno nevsakdanjo in malce odtrgano prijateljico, ki vsakič znova poskrbi za vznemirjenje v njenem življenju. Tu so zabave, brezskrbnost, spolnost, tu sta Olaf in Jens, nadležna stanodajalka in neka prikrita želja, kako lepo bi bilo živeti svobodno, brez nekih okov neizbežnega vsakdana in obveznosti. Mesec je spodaj in ti si zgoraj je delo Angelike Klussendorf je morda kar najdaljša zgodba, v kateri se pisatelj zaljubi v dekle iz mesnice, ta mu življenje postavi na glavo in v vsakdanu pokaže marsikaj, za kar sploh ni vedel, da obstaja.
Rush Hour je napisala Christiane Neudecker je simpatična zgodba o gospodu Herbertu Goblingerju, ki je v fazi žalovanja za ženo Mathilde, ki je pač neko noč zaspala za vekomaj, on pa se je zavedel svoje starosti. Živi svoje bolj ali manj dolgočasno in predvidljivo življenje, ki ga prekine nenavadna prošnja in ostarelemu upokojencu življenje popolnoma spremeni. Testenine s šunko Bova Bjerga si boste vsekakor zapomnili tako, kot si jih je pripovedovalec. Mogoče z malce grenkim priokusom, pa čeprav s samo zgodbo ni čisto nič narobe. Clemens Meyer je napisal Pozen prihod, zgodbo o skoraj prijateljstvu med Christo in Birgitt, čistilko in frizerko, ki bi lahko bili mnogo več, a se zdita kot dve mimobežnici, ki ju nekaj nezadržno privlači, a hkrati tudi odbija. Ljubezen velikanov Mirka Bonneja govori o pomembnosti sostanovalcev, Larry Zsuzse Bank je še tretja z vrha seznama meni najljubših in govori o nenavadnem Larryju in trikotniku, ki ga je tvoril s pripovedovalko in Ione, tu je še Tim, tu so droge in glasbe, to je Amerika … In za zaključek še Lizbonska noč Uweja Timma, ki bo vsekakor zanimiva vsem tistim, ki so Lizbono že obiskali ali si tega želijo. Zgodba, ki mestu sicer ne naredi dobre reklame, ga pa pokaže v zelo privlačni in skrivnostni, tudi temačni luči, ki nekatere morda še bolj privlači.
Pester nabor kratkih zgodb, ki nudi imeniten vpogled v nemško kratkoprozno ustvarjanje 21. stoletja in ki prikaže zelo različne sloge in vsebine, ki so zanimive bralcem dobesedno kjerkoli. Usode junakov so ravno dovolj vsakdanje in prepoznavne, hkrati vsebujejo ščepe drugačnosti, da presežejo tisto skoraj nevidno mejo med resničnim in fiktivnim. Zanimiva in pregledna zbirka, ki jo boste z veseljem prebrali več kot enkrat.
KUD Sodobnost, 2021
maticpise.com 