Brez strahu

Brez strahu

Brez strahu s podnaslovom 1840 kilometrov teka čez Iran Švedinje Kristine Palten bi bil zlahka označen kot potopisni roman, a to ni. Oziroma je veliko več kot to. Zgodba, ki je prežeta s strahom in predsodki, ki se iz strani v stran razblinjajo, a pogosto pojavljajo – včasih kot odmev, drugič kot grožnja in tudi kot dejstvo.

Kristina Palten je svetovna rekorderka v teku na tekalni stezi, kar je za žensko, ki se pogumno spopada z maratoni in drugimi ultratekaškimi preizkušnjami, kar krivična oznaka. Pomanjkljiva, če smo natančni. In odločiti se za samostojen tek čez državo, kot je Iran, je vsekakor pogumno dejanje. Kot sama priznava, o Iranu ni vedela prav veliko. Na Švedskem sicer živi precej ljudi, ki so od tam odšli (ali ušli), svoje seveda doda medijska propaganda, ki Iran slika kot nevarno državo, kjer živijo teroristi, ki samo čakajo priložnost, da pokažejo, kako nevarni, zlobni in neusmiljeni so. Z vsem tem in lastnimi strahovi za nameček se mora avtorica spopasti že med pripravami na ta izredno zahteven tek, ki do zadnjega visi v zraku, saj potrebuje mnogo dovoljenj iranskih oblasti, ki se lahko vsak trenutek premislijo in vse skupaj prekličejo.

A Kristina Palten se ni dala in jeseni 2015 se je odločila preteči 1840 kilometrov dolgo pot po severni strani Irana – od Bazargana, ob Turčiji in nad Irakom ter južno od Armenije, Azerbajdžana, ob čudovitem Kaspijskem jezeru, še naprej južno od Turkmenistana in s pogledom na mogočni Elbrus in vse do Bajgirana na zahodu, kjer sta njeni sosedi Afganistan in Pakistan. Priznajte, države, ob katerih se vam zatrese kolen in ki jih ne bi šli raziskovat turistično, morda avanturistično, sploh pa ne bi šli tja teč. Še posebej, če ste ženska.

Iran je pač islamska država in bolj ali manj vemo, kakšen je položaj žensk v islamskih državah. Irana tudi nimamo za posebej bogato ali strpno državo. Ali tam organizirajo teke? Ne ali pa zelo malo. Kaj vemo o infrastrukturi, mobilnih omrežjih, dovoljenih družbenih omrežjih, imajo tam airbnb, »couchsurfing«, kakšne so ceste in razsvetljava, kako je s plačevanjem, kakšna je hrana in zdravstvena oskrba v primeru nesreč ali težav in še bi lahko naštevali. Kaj vse in koliko potrebuje s seboj?

Paltenova je šla v projekt zelo premišljeno in za začetek je morala opraviti predvsem s svojimi strahovi in ti niso bili tako nedolžni. Imela je veliko srečo, da sta njen nor projekt podprla dva človeka, ki sta Iran dobro poznala in sta ji ves čas stala ob strani – Amir in Mehrdad ter seveda še mnogi drugi. Koliko slabih izkušenj je imela pri svojem dva meseca trajajočem teku skozi Iran, boste lahko prebrali sami. In namig – vse skupaj se začne s precej strašljivo izkušnjo, ki bo v očeh marsikoga le še okrepila strahove in predsodke …

Knjiga, ki je pravzaprav potopis, vam bo vsekakor prikazala Iran v zanimivi, drugačni luči. Država, kjer ni vse v najlepšem redu in kjer je marsikaj prikazano popolnoma drugače, kot v resnici je. Država, kjer se je pravzaprav treba bati oz. je večino prebivalcev strah. Česa, koga? Marsičesa in skoraj vsakogar. Težko je zaupati, ko nikoli ne veš, kdo je vladni vohun in ko lahko skoraj vsakogar podkupiš za dobesedno drobiž. Drobiž v našem svetu, seveda. Če ne poznaš oz. razumeš jezika, ti je še toliko težje. A obenem je Iran po prebranem sodeč zelo gostoljubna država prijaznih ljudi, kjer ti ljudje pomagajo, te vzpodbujajo, jim s svojim pogumom vlivaš samozavest in si pridobiš njihovo spoštovanje. Tudi, če si ženska in tudi s strani moških. Morda celo potem še toliko bolj. Švedinja, ki prek države teče z otroškim vozičkom (z imenom BabyBlue), v katerem ima shranjeno vse (in še več), kar potrebuje ter je sposobna vsak dan preteči takorekoč maratonsko razdaljo. V oblačilih, ki ustrezajo njihovim moralnim normam, pri vsaj tridesetih stopinjah …

Knjiga, ki je pravzaprav izpoved. Pogumne in prestrašene, kritične in objektivne ženske, ki se ni podala le na 1840 kilometrov dolg tek čez Iran, ampak na 1840 kilometrov dolg tek skozi neznano. Tek, ki ji je odprl in pokazal nov svet. Skrivnosten, starodaven, raznolik, razgiban in raznovrsten. Drugačen svet. Zanimiv in nepredvidljiv. Čudovit.

Rating: 4 out of 5.

Didakta, 2021

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: