Obstajajo pravljice in Pravljice. Oboje so lahko za otroke ali odrasle. Nekatere prebereš in odložiš nazaj na polico, vrneš v knjižnico ali podariš naprej. Nekatere pravljice kujejo v zvezde, pa čeprav bi lahko utonile v pozabo in tega ne bi nihče opazil. Mnoge so žal spregledane …
Medved, ki ga prej še ni bilo, in Čarobni gozd Orena Lavieja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha sodi v marsikatero od zgoraj naštetih »kategorij«. Z dvema besedama – spregledana Pravljica. Po svoje jo bodo razumeli bralci različnih starosti, tudi po zaslugi prikupnih ilustracij bo navdušila mlade bralce, z vsebino in številnimi pozitivnimi sporočili pa odrasle. Sam sem jo dobil za darilo malo pred 42. rojstnim dnem (v letu, ko naj bi izvedel odgovor na vsa svoja vprašanja) in oseba, ki mi jo je podarila, je dobro vedela, zakaj.
Medved, ki nastane (skoraj) iz nič oziroma iz Pršice. Medved, ki nima pojma, kdo je, kakšen je in kje je sploh njegovo mesto v Čarobnem gozdu. Na njegovem odkrivanju in raziskovanju samega sebe in sveta, v katerem živi, mu pomagajo številne živali – Učinkovita krava (ki je podobna velikanski zofi) in Leni zelenec (žabon, ki je prelen, da bi stal ali hodil sam), Predzadnji pingvin (majhen in zavaljen pingvin, ki veliko razmišlja, razmišlja o Vsem in Nič) ter Želva Taksi (ki seveda ni posebej hitra, zna pa potnike pripeljati zelo počasi točno tja, kamor si želijo – Naprej, pa čeprav se na poti skozi Čarobni gozd tudi izgubi).
Ne gre spregledati, da je že gozd sam po sebi poseben in drugačen, saj je vendar čaroben. Čarobni gozd je poln tišine, različne tišine in tišina je lahko lepa. Tam so cvetlice, čudovite cvetlice, ki jih ni potrebno šteti, saj so natančno lepe. V Čarobnem gozdu je tudi Drevo Kompas z osmimi smermi neba – vzhod, zahod, jug, sever, narobe, prav, kosilo in zajtrk.
Medved, ki ga prej še ni bilo tako naposled pride do vhodnih vrat hiše, kjer piše Dom Medveda, ki ga prej še ni bilo. Čudovita hiša je zgrajena okrog in okrog Spraskanega drevesa. Naš glavni junak vanjo vstopi previdno in tiho, da se ne bi zbudil. V hiši vidi ogledalo in v ogledalu odsev zelo čednega medveda – vidi odsev natančno tistega, kar je in se zato zlahka prepozna.
Medved, ki ga prej še ni bilo še pred začetkom svojega raziskovanja ugotovi, da ima žep in v njem prepognjen list papirja z enim vprašanjem in tremi namigi, ki ga vodijo in so seveda lahko vodilo skozi naša življenja – prijaznost, sreča in lepota. Biti, kar si. Biti zadovoljen s tem, kar si in biti srečen zaradi tega, kar si.
Knjiga o odkrivanju samega sebe. O tem, zakaj je modro iti počasi in čeprav greš lahko včasih tudi narobe, greš še vedno naprej. In pri tem naprej ne smeš spregledati lepote okoli sebe (in v sebi), uživati v tišini in se zavedati, da je vsaka oseba, ki jo srečaš in spoznaš, tam z razlogom. Tudi ti sam si na svetu z razlogom – kakšnim, mora odkriti vsak sam.
Hvala tebi, ki si mi jo podarila, saj si vedela zakaj in hvala, da mi vsak dan znova pomagaš odkrivati, kdo sem.
Zala, 2017
maticpise.com 