Šesta knjiga velikih graditeljev drevesnih hišic – Andyja Griffithsa in Terryja Dentona, prva s podnaslovom (Filmska premiera) in obetom, da bo šla zgodba malce v drugačno smer. Pa gre res?
Morda se boste spomnili, da sem ne tako dolgo nazaj v 65-nadstropni hišici na drevesu pisal o določenih (motečih) ponavljajočih elementih v njunih delih in tudi o tem, kako se prijateljstvo med ustvarjalcema (vsaj na knjižnih straneh) očitno krha. Morda sem slutil, da se utegne zadeva v naslednjem delu zaostriti, saj si Andy (piše, in res slabo riše) in Terry (riše) tokrat res prideta navzkriž.
Morda lahko tokrat ob strani pustimo, kaj prinaša novih 13 nadstropij drevesne hišice, saj je najpomembnejša novost ta, da tokrat beremo knjigo o tem, kako po njunih dogodivščinah nastaja film. Čisto pravi film, ki ga seveda financira založnik Veliki nos, režira pa ga nihče drug kot gospod Velepomembnik. (v bistvu nimam pojma, kdo je on, ampak zveni vele pomemben) In če sta vlogi po navadi zelo enakovredno razporejeni med Andyja in Terryja, svoje skoraj zagotovo vedno doda njuna prijateljica Jill in seveda imamo še kakšen stranski lik.
Prva velika sprememba je vsekakor ta, da je tokrat glavni Terry, saj ga gospod Velepomembnik prepozna kot bodočo filmsko zvezdo in tistega, okrog katerega bo gradil film. Andy je potisnjen na stranski tir in za nameček se režiser odloči, da ga bo igral Mel Gibon. Ne, ne Mel Gibson, ampak Mel Gibon. Gibon (ne opica!), po imenu Mel.
Andy, vse bolj užaljen, se s potisnjenostjo na stranski tir ne spopada najboljše, za mirovnico je Jill, ki pa je preveč zaposlena tako s pripravo živali za snemanje kot svojim rednim delom – medgalaktično službo za reševanje vesoljskih živali. Nova nadstropja niso tako zanimiva (stara so očitno pozabljena) in Andyju niti pisanje avtobiografije ne gre najboljše od rok. Potem se pojavi iskrica upanja, ko Andy odkrije, da so se na drevesno hišico vtihotapile številne krave vohunke, ki jim bodo ukradle idejo za film in ustvarile svojo »muuuumetnino«. (Tako, da boste vedeli, zakaj so na robovih straneh povsod narisane bolj ali manj opazne krave – ker vohunijo!).
Andyja seveda nihče več ne jemlje resno, niti Terry ali Jill in potem, oh potem, potem Andy ugotovi, da mu je nekdo iz strogo (no, najstrožje) varovanega skladišča za čips izmaknil čisto zadnji košček čipsa. Andyju prekipi, prepričan, da je za krajo kriv Terry, ga javno obtoži in sledi veliki spopad nekdaj najboljših prijateljev …
Sem povedal dovolj? Morda celo preveč? No, lahko vam samo povem, da se knjiga (oziroma film) tu ne končata. Lahko pa vam namignem, da sta avtorja čisto na koncu že predstavila nov (stranski) lik, ki zna zaznamovati naslednje delo.
Odraslim, ki bodo tole brali, bo ponavljanja spet preveč, mogoče se boste spraševali, zakaj nadstropja iz prejšnje knjige niso več zanimiva, po drugi strani pa se najbrž ne boste mogli načuditi neizmerni domišljiji avtorjev, da ustvarjata nekaj tako neverjetno prismuknjenega. Ampak to seveda ni knjiga namenjena odraslim. Sodeč po reakcijah svojega 10-letnika, bodo otroci prve in druge triade osnovne šole zagotovo uživali in se zabavali in z nestrpnostjo pričakovali naslednjo, sedmo knjigo, kjer bo drevesna hišica pridobila še 13 novih nadstropij in jih bo štela že 91 (lahko vam povem, da so izvirno še nekaj nadstropij višje).
Miš, 2023
maticpise.com 