Mojih 33 odprav

Viki Grošelj je naslov knjige Mojih 33 odprav dopolnil s precej pomembnim podatkom – v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta. O avtorju razmišljamo kot predvsem o gospodu, ki je bil med slovenskim pionirji himalajizma, ampak to seveda ni vse. In da ne bom ponavljal številnih neverjetnih dosežkov o Vikiju Grošlju – uspešen vzpon naNadaljuj z branjem “Mojih 33 odprav”

Nihče nikogar ne spozna

Katarina Gomboc Čeh je pri tridesetih letih napisala in izdala svoj prvi roman, kar je prej izjema kot pravilo in si za nameček zaslužila oznake »slovenska Sally Rooney«, kar – pa naj vam je Rooney všeč ali ne; nekaj pomeni. A veliko več kot oznaka pomeni to, da je napisala zanimiv in berljiv roman. PrimerjaveNadaljuj z branjem “Nihče nikogar ne spozna”

Velika pustolovščina

Zadnje čase se mi zgodi, da mi v roke prihajajo same takšne knjige, ki mi dajejo vedeti, da moram bolj aktivno pisati. Tudi knjiga Janje Vidmar, ki nosi podnaslov Razgibano življenje ustvarjanja zgodb, je te vrste … Janja Vidmar je pisateljica, ki sem jo sam spoznal z odličnim mladinskim romanom Črna vrana, kar izogibam paNadaljuj z branjem “Velika pustolovščina”

Tega se ne da izbrisati

Andraž Rožman zna kmalu dobiti oznako problematičnega pisatelja, saj se v svojih delih vedno znova loteva tem, ki bi jih številni – sploh odločevalci; najraje pozabili. Pravzaprav to ves čas počnejo. Pometajo pod preprogo in se trudijo, da bi pozabili drugi, potem pa še oni. In če imamo v teh treh desetletjih samostojne države boljNadaljuj z branjem “Tega se ne da izbrisati”

Zvezdna vrata

Podnaslovljena kot Božična pravljica, mi je tale prav posebna zgodba norveške pisateljice Ingvid H. Rishoi povzročala kar nekaj težav. Glavna pravzaprav – kaj napisati? Zvezdna vrata je čudovita zgodba. Vrti se okoli sester Ronje in Melisse ter njunega očeta, ki sam, še rajši pa s prijatelji, (pre)globoko pogleda v kozarec. Zvezdna vrata je ime eneNadaljuj z branjem “Zvezdna vrata”

Deklica, ki je rešila božič

Matta Haiga sem spoznal z Zapisi o živčnem planetu, oči odpirajočo knjigo in bil nemalo presenečen, ko sem med zanimivejšimi novostmi leta opazil knjigo, ki je v prvi vrsti posvečena mlajšim bralcem, a se bodo v njej zagotovo našli in prepoznali tudi odrasli. Deklica, ki je rešila božič je na nek način vsekakor lep poklonNadaljuj z branjem “Deklica, ki je rešila božič”

Dnevnik čuvaja

Esad Babačić ima v mojih očeh tisto redko lastnost – ko nekaj ustvari, kupim. Ne razmišljam. Morda sem do njegovih del zato toliko bolj kritičen, saj ga kot ustvarjalca neizmerno spoštujem in tudi občudujem. Dnevnik čuvaja je nadaljevanje Balkoncev, ki me niso povsem prepričali, pričakovanja so bila morda zato še višja … Po, kaj paNadaljuj z branjem “Dnevnik čuvaja”

Leglo zla

Zanimiv naslov, privlačen podnaslov – Iz oči v oči z najhujšimi zločinci na Slovenskem, kredibilna avtorica – dolgoletna novinarka Sara Volčič … kombinacija za zanimivo in berljivo branje? Vsekakor. Na koga najprej pomislite, ko vam kdo omeni najhujše zločince na Slovenskem? Metoda Trobca, Silva Pluta, Kristijana Kamenika, kakšno politično osebo, kriminalno združbo, mogoče celo kakšnegaNadaljuj z branjem “Leglo zla”

Pa tako lep dan je bil: Niet – 40 let

Ena najtežje pričakovanih knjig tega leta. Biografija o slovenskem bendu, pa ne kateremkoli, ampak o Nietih. Velik koncert, dvojna vinilna plošča, nova pesem, dokumentarni film še nastaja in biografija. Napisal jo je Zdenko Matoz … Vsak zakaj ima svoj zato in ko sem to knjigo na skoraj 300 straneh v razpotegnjenem petkovem popoldnevu prebral, semNadaljuj z branjem “Pa tako lep dan je bil: Niet – 40 let”

Zakartana ura

Vlado Kreslin je fenomen in unikum, o katerem sem že pisal in o katerem – ne iz poslušalskega, sploh pa ne iz človeškega vidika, ne morem zapisati slabe besede. On je eden tistih, o katerih poje v pesmi Ena pesem: »Nekaj pa je še takih ljudi / ki se jih človek razveseli /nekaj pa jeNadaljuj z branjem “Zakartana ura”